Tehnomanija

Apple je v zadnjih letih v računalniški industriji zgled za uspešno in taktično poslovanje. Toda ali so temelji družbe res tako trdni, kot se zdi? Kako si drugače razlagati to, da se vsi sprašujejo (skupaj z vlagatelji, kar se že pozna na borzi), kaj bo, če na čelu družbe ne bo Steva Jobsa. Prvi mož Jabolka je namreč javno spregovoril o svoji bolezni (v nasprotju z govoricami naj ne bi šlo za raka) in nekaj tednov zatem celo napovedal polletno bolniško odsotnost. V javnosti pa panika. Tu se je najbolje pokazalo, da velike družbe ne bi smele biti odvisne od posameznika, pa naj bo še tako talentiran. Ali gre le za panično ravnanje javnosti ali dejstvo, bo seveda pokazal čas. Zgodovina je že enkrat pokazala, da Jobs preprosto zna narediti razliko. Kaj pa preostalih 32.000 zaposlenih?

*

Vprašanje, koliko se bo gospodarska recesija poznala v informacijski industriji, hitro dobiva odgovor. Čeprav je do tega trenutka ostalo brez dela razmeroma malo ljudi, se v prvem četrtletju obetajo velika odpuščanja. IBM 16.000 zaposlenih, Oracle 8000 zaposlenih, EMC 2400, Lenovo 2500, Dell 1900, prvič naj bi močno zmanjšali število zaposlenih tudi v Microsoftu. Menda kar 15.000 ljudi. Seveda so vse zgoraj zgolj namigovanja, večinoma iz vrst zaposlenih, saj vodstva te podatke skrbno varujejo. Upamo, da se motijo, ob tem pa se ne moremo znebiti občutka, da gre za "preventivna" odpuščanja, saj se te številke skoraj povsod vrtijo med 5 in 15 % vseh zaposlenih v podjetjih. Žal so najbolj na udaru male družbe, ki še nimajo utečenega poslovanja. Upajmo le, da celotno dogajanje ne bo zavrlo možnosti za inovacije.

*

Zdi se, da se nam bližajo časi, ko se bo število kablov na tipičnem računalniku močno zmanjšalo. Hitrosti, ki naj bi jih dosegali prihajajoči vmesniki, kot sta USB 3.0 in nova generacija HDMI, naj bi bile tolikšne, da lahko po eni povezavi spravimo precej več podatkov kot doslej. HDMI naj bi v prihodnje poleg zvoka in slike omogočal prenašati tudi omrežni promet. USB 3.0 pa utegne nadomestiti vmesnike VGA in DVI. Vprašanje, ali se bo to zgodilo, pa je bolj politične narave. Veliki izdelovalci namreč podpirajo DisplayPort in USB za zdaj puščajo ob strani. Toda manjši izdelovalci že snujejo izdelke, ki bi nas hitreje pripeljali k želenemu cilju. Prav žalostno je, da včasih pri podpori za ta ali oni standard štejejo patentne koristi in manj sama kakovost rešitve.

*

Med redkimi področji, ki se jih gospodarska kriza ni dotaknila, je področje računalniških iger. Še več, to področje raste z zavidljivo hitrostjo in mnogi menijo, da bodo računalniške igre s časom prehitele druge zabavne medije. Obetajo pa se tudi nekatere velike spremembe, ki utegnejo dostop do iger še bolj poenostaviti. AMD je, denimo, spregovoril o konceptu Fusion Render Cloud, kjer bi večino procesnih zahtev sodobnih iger preselili v strežniške centre, natančneje računalniški "oblak". K uporabnikom bi se prenašali rezultati, torej senčene slike trenutnega zaslona igre. AMD meni, da je z današnjimi zmogljivimi strežniki in predvsem hitrimi internetnimi povezavami povsem izvedljivo. Prednosti je kar nekaj - ni treba nalagati gomile programske kode in podatkov, manj je potencialnih težav z združljivostjo, predvsem pa lahko take igre brez težav poganjamo tudi na procesno in grafično manj zmogljivih napravah. Sliši se zanimivo, toda kaj na to porečejo izdelovalci strojne opreme, ki so doslej služili lepe denarce prav na račun igralcev iger? To je ostalo eno zadnjih področij, na katerih hitrejši procesorji in grafika še štejejo.

*

Glasbena industrija je končno dobila dokaz, da internetna distribucija glasbe ne zmanjšuje prihodkov na tem področju. V minulem letu so v ZDA prodali 1,514 milijarde enot glasbe (albumov, posameznih pesmi, digitalnih datotek, video posnetkov), 10,5 % več kot leta 2007. Od tega so digitalni posnetki prek interneta prispevali kar dve tretjini prodaje, 1,070 milijarde skladb, 27 % več kot leto prej. Več kot očitno je, da sodobni kupci kupujejo predvsem posamezne skladbe, saj je prodaja celotnih albumov posameznega izvajalca močno upadla, kar za 14 %. V teh časih pa se zdi skoraj neverjeten podatek, da je bilo leto 2008 rekordno za prodajo - vinilnih LP plošč! Skupaj so prodali 1,88 milijona albumov, največ od leta 1991, odkar merijo tako prodajo. Očitno je vse več takih, ki prisegajo, da je najboljši zvok tisti, ki ne prihaja iz digitalnega vira.

*

Če je verjeti predstavnikom nekaterih velikih ameriških telekomunikacijskih družb, bo leto 2009 morda leto digitalnih knjig. Po tem, ko je Amazon v minulem več kot uspešno uvedel bralnik Kindle, konkurenti pripravljajo cel kup konkurenčnih izdelkov. V družbi Verizon so, denimo, povedali, da so doslej preizkusili in potrdili kar 29 različnih bralnikov, ki znajo digitalno vsebino prenašati neposredno prek brezžičnih omrežij. Zanimivo le, da se praktično nihče ni pokazal na sejmu CES, ki bi lahko bil odlična odskočna deska. Poznavalci pravijo, da se trenutno še sklepajo dogovori z založniki, ki niso najbolj navdušeni, da ima Amazon tolikšno prevlado.

*

Druga tehnologija, ki jo bomo zagotovo doživeli že letos, je 3D video. Če nič drugega, je doslej svoje zamisli, prototipe in načrte predstavilo toliko različnih izdelovalcev, da se iz tega mora nekaj izcimiti. Panasonic, Philips, Dolby, Nvidia, Samsung so samo nekatera izmed poglavitnih imen s konkretnimi načrti ali celo izdelki. Kot kaže, je tehnologija že nared, zagotoviti je treba le dovolj video gradiva, ki bi spodbudilo interes. Analitiki menijo, da je velika možnost za uspeh, saj lahko isti princip ponudniki uporabijo tako za 3D igre, 3D filme in s časom tudi 3D televizijo.

*

Podatek, da je YouTube najbolj obiskani vir video posnetkov v internetu, najbrž za nikogar več ni ravno presenečenje. Toda zanimivi so drugi podatki na tem mladem internetnem področju. YouTube, denimo, pokriva skoraj 40 % vseh internetnih video predvajanj, najbližji Fox Intecative pa dosega manj kot 4 %! Še bolj impresiven je podatek, da si je povprečen uporabnik na YouTubu oktobra ogledal 53,2 posnetka, najbližji tekmec pa je dosegel 12 ogledov na mesec.

"AMD je spregovoril o konceptu Fusion Render Cloud, pri katerem bi večino procesnih zahtev sodobnih iger preselili v strežniške centre, natančneje računalniški "oblak"."