Tehnomanija

Google je marca zopet razdvojil javnost z izjavo, da bodo namizni računalniki PC že čez tri leta povsem nepomembna platforma. Vsaj kar zadeva spletno iskanje in s tem spletno oglaševanje, ki prinaša osrednji del prihodkov velikana iz Kalifornije. V dokaz kažejo s prstom na Japonsko, kjer statistike kažejo, da večino spletnih poizvedb uporabniki naredijo prek pametnih telefonov. Toda številni kritiki, zlasti analitiki, trdijo, da je to že znana retorika, ki jo uporablja Google, da bi opravičil svoje lastne cilje in storitve računalništva v oblaku. Pri tem mimogrede pozabljajo, da je upad prodaje namiznih računalnikov skoraj v celoti povezan z naraščanjem prodaje prenosnikov različnih vrst in mer, ki so pravi nasledniki namiznih računalnikov, ne pa pametni telefoni. Resnica je taka, da le redki shajajo zgolj z uporabo mobilnega telefona, vsaj ko gre za rabo aplikacij. Ne nazadnje pametni telefoni skoraj v ničemer ne morejo zadovoljiti osnovnih potreb za poslovanje v podjetjih, začenši s pisanjem besedil, pa vse do uporabe poslovnih informacijskih sistemov.

*

Še bolj kot na področju pametnih telefonov pa je v zadnjem času vroče pri elektronskih bralnikih knjig in lahkih tabličnih računalnikih, ki merijo pravzaprav na isto ciljno skupino kupcev. V zadnjem času je vse več diskusij na temo, ali so bralniki s tehnologijo E-ink res prava smer in ali morda zmogljivejši tablični računalniki z barvnim zaslonom, spletnim brskalnikom in morda predvajalnikom filmov vendarle niso boljša rešitev. Apple je vrgel rokavico, ki jo bodo zagotovo zgrabili tudi drugi. V naslednjih mesecih lahko pričakujemo odgovore na iPad s strani HPja, Della, Samsunga in Sonyja. Pa najbrž še koga. Zanimivo, da se je Acer, sicer eden največjih, zagotovo pa najhitreje rastočih izdelovalcev, odločil, da na področju bralnikov knjig ne bo sodeloval. Morda zaradi tabličnih računalnikov? Tudi sicer s Kitajskega poročajo, da se večina podjetij usmerja na tablično opremljene klasične prenosnike in manj na specializirane naprave. Kateri koncept se bo torej uveljavil?

*

Podobno kot Facebook je tudi Twitter nedavno dosegel pomemben mejnik - 10 milijard tweetov, vsak dan pa se menda število povečuje za 50 milijonov ali, povedano drugače, 600 objav vsako sekundo. Pa vendar te številke ne povedo vsega. Mnogi opozarjajo, da iz njih nikakor ne moremo izluščiti prave stopnje priljubljenosti storitve. Večina meni, da tu še bolj kot drugod velja Paretovo pravilo - 80 % vseh dejavnosti počne le 20 % vseh ljudi. Dokaz je nedavna meritev v Veliki Britaniji, pri kateri so opazil, da je le 7 % uporabnikov krivih za več kot 80 % vseh tweetov. Pa tudi podjetja, ki so bolj ali manj nasedla domnevni javni priljubljenosti, dokazujejo, da ne vedo, kaj bi s Tweeterjem. Medtem ko se je kar 57 % največjih podjetij prijavilo na storitev, kar 72 % nima praktično nobenih objav. Počakajmo še malo, tako kot pri vsaki spletni novotariji, bo tudi tu kmalu prišlo do streznitve.

*

Tri leta star in milijardo dolarjev vreden sodni spor med družbama Google in Viacom je prinesel na dan zanimive podrobnosti in predvsem pranje umazanega perila, ki je, milo rečeno, smešno, če je resnično. Med tem ko Viacom navaja, da je vodstvo Googla usmerjeno samo k ustvarjanju prometa, ne glede na pravne temelje, pa je Google razkril, da je Viacom že lep čas igral dvojno vlogo. Javno so sicer udrihali po domnevno nelegalnih vsebinah na storitvi YouTube, neuradno pa so najeli skoraj 18 podjetij in agencij, ki so v njihovem imenu na YouTube pošiljali posnetke s ciljem, da bi delali promocijo za Viacomovo produkcijo. Še več, nekateri zaposleni pri Viacomu naj bi celo odhajali v bližnje internetne kavarne, kje naj bi "anonimno" nalagali posnetke na YouTube.

*

Kot običajno uspeh nekaterih običajno pomeni neuspeh drugih. Medtem ko Apple in Blackberry s svojimi telefoni podirata rekorde, se morda prav zdaj piše zadnje poglavje podjetja Palm, ki je kot prvo verjelo in ponujalo ročne računalnike in kasneje telefone, ki so nas pripeljali do današnjih pametnih telefonov. Poizkus novega zagona s svežim kapitalom pred tremi leti, kot kaže, ni uspel. Palm je v zadnjem četrtletju prodal le okoli 408 tisoč telefonov, v prodajo pa jih je poslal 960 tisoč - večina je torej ostala na policah trgovin, medtem ko pri tekmecih poročajo celo o pomanjkanju. Slaba prodaja se pozna že v hudem upadu vrednosti delnic (-26 % v enem dnevu), kar mnogi označujejo za začetek konca. Škoda, saj bi v tem primeru izgubili platformo, ki je morda najbolj dognana med vsemi (WebOS), čeprav morda za njo ni tako zvenečega imena, kot sta Apple in Google.

*

Zagovorniki proste trgovine, zlasti kritiki v ZDA, pogosto negodujejo nad ukrepi, ki jih EU sprejema za zaščito interesov potrošnikov. Toda odločitev, da mora Microsoft omogočiti alternative glede spletnih brskalnikov na svojih operacijskih sistemih, se je, kot kaže, izkazala za pravilno. Kmalu po tem, ko je Microsoft v operacijski sistem vgradil funkcijo izbirnega zaslona (Choice Screen), se je družbi Opera, ki se je najbolj pritoževala nad početjem Microsofta, prenos brskalnika Opera domala podvojil glede na preteklost. Predvsem pa se je pokazalo, da je izbirni zaslon vir več kot polovice vse prenosov. Več kot očitno je preprosto dejstvo, da mnogi uporabniki pred tem očitno sploh niso vedeli za Opero. Vsi mislijo, da se zna v internetu vsakdo sam obrniti po alternativah, pa ni tako. Bravo, Evropa, samo tako naprej.

*

V današnjih časih ne gre zaupati nikomur in ničemur, niti na videz povsem nedolžnim polnilcem akumulatorjev. Vsaj ne polnilcu Energizer Duo, ki polni akumulatorje kar prek vrat USB. Dobra zamisel, a kaj, ko se je v gonilnik naprave prikradel trojanski konj, ki omogoča, da vdiralci dobijo nadzor nad celotnim računalnikom. Po eno strani neverjeten spodrsljaj izdelovalca, po drugi strani pa dokaz, da imajo avtorji trojancev in virusov skoraj neverjetno domišljijo in so nadvse iznajdljivi. Ko človek bere tako novico, bi najraje vzel iz omare kak stari ZX Spectrum. Pa še to ni več garancija za varnost.

*

Še malo retrofuturistične nostalgije. Letos bo, kot kaže, novembra zopet odprl vrata sejem legendarni računalniški sejem Comdex, na katerem smo tudi monitorjevci z zadovoljstvom obrabljali podplate. No, vsaj navidezni sejem. Podjetje UBM, ki je kupilo blagovno znamko, se je odločilo letos prirediti virtualni, spletni sejem, na katerem želijo predvsem vzpostaviti priložnost za distributerje računalniških izdelkov. Sejem, ki je v zlatih časih gostoval tudi po 200.000 obiskovalcev, je namreč klavrno zaprl vrata leta 2006. Zdaj se vrača h koreninam, saj so podoben koncept uvedli ob prvi otvoritvi leta 1979. Polomija ali zgodovina, ki se ponavlja?

"V zadnjem času je vse več diskusij na temo, ali so bralniki s tehnologijo E-ink res prava smer in ali morda zmogljivejši tablični računalniki z barvnim zaslonom, spletnim brskalnikom in morda predvajalnikom filmov vendarle niso boljša rešitev."