Tehnomanija
Amazonu je s pametno pomočnico Alexa uspelo podobno kot Applu pred desetimi leti s pametnim telefonom iPhone.
02.08.2017
Ko govorimo o umetni inteligenci in strojnem učenju, praviloma govorimo o zalednih storitvah v strežnikih, še raje o specializiranih oblačnih storitvah, ki zahtevajo zmogljivo strojno opremo za obdelavo velikanske količine podatkov. Lep zgled je Amazon Echo, ki ima celotno logiko v oblaku. Toda Google si prizadeva, da bi se algoritmi za strojno učenje, predvsem računalniški vid, preselili kar v naprave, predvsem telefone. V ta namen so razvili nov odprtokodni sistem MobileNets, ki omogoča prepoznavo video gradiva v sami napravi. Razlog je seveda razumljiv, saj prenašanje, kaj šele obdelava surovih video posnetkov med strežniki in mobilno napravo ni od muh tudi za današnje strežniške in komunikacijske zmogljivosti. Namesto tega ima MobileNet vgrajenih 16 vnaprej izurjenih modelov za prepoznavo predmetov in obrazov ljudi. To omogoča takojšnjo uporabo rezultatov v aplikacijah v napravi, oziroma vnaprej obdelane podatke za prenos v oblak. To bo najbrž osnova za povsem novo generacijo aplikacij, ki jih danes lahko le slutimo.
10.08.2017
Na področju umetne inteligence, uporabljene v pametnih pomočnicah, je ta hip glavni zmagovalec Amazon s svojo pomočnico Alexa. To se lepo kaže v podpori, ki jo je Alexa dobila pri tretjih izdelovalcih dodatkov. Amazonu je uspelo podobno kot Applu pred desetimi leti s pametnim telefonom iPhone. Za Alexo je danes na namenski tržnici na voljo že več kot 15.000 spretnosti (v Amazonovem svetu pomočnic je to oznaka za aplikacije), Google pa ima na voljo le 378 namenskih aplikacij za Google Assistant. Še slabše gre Microsoftu in Cortani, ki je sicer prvi opozoril na pametne pomočnice, kjer je trenutno na voljo le 65 dodatkov. Ali lahko Apple s svojim nedavno predstavljenim zvočnikom HomePod kaj spremeni?
29.07.2017
Kdo pravi, da zanimive stvari nastajajo samo v velikih podjetjih? Skoraj povsem neznano finsko podjetje Varjo je predstavilo koncept precej drugačnih prikazovalnikov za navidezno in povečano resničnost, ki menda zlahka prekaša vse na trgu. Projekt z delovnim imenom 20/20 prikazuje slike, ki premorejo kar 70 milijonov pik v primerjavi z zasloni ločljivosti okoli 1,2 milijona pik, ki jih imajo danes naprave Oculus Rift in HTC Vive. Uvajajo tudi napredne koncepte, kot je variabilna natančnost, kjer je slika z višjo ločljivostjo predvsem tam, kamor je usmerjen pogled, na zunanji opremi pa so nižje ločljivosti. Posebni video posnetki, skozi katere lahko gledamo, ustvarjajo zanimivo mešano resničnost, pri kateri človeško oko ne loči več med umetno in naravno sliko. Tisti, ki so zadevo videli, govorijo o revoluciji, a počakajmo do konkretnih izdelkov. Kar nekaj izdelovalcev (Magic Leap, tudi sam Oculus) je precej glasno napovedovalo izvedbo, a nato z njo precej zamujalo.
27.07.2017
Bitcoin in Ethereum sta, kot kaže, spodbudila pravcato virtualno zlato mrzlico, ki se že pozna v vsakdanjem življenju, a ne nujno tam, kjer si predstavljate. Za rudarjenje novih bitcoinov potrebujemo izjemno računsko moč. Vložki v opremo, energijo, če odmislimo drugo, pa so vir marsikateremu bridkemu spoznanju, da je čas povrnitve naložbe lahko zelo dolg. Toda tega se najbrž ne zavedajo vsi tisti, ki so praktično izsušili zaloge zmogljivih grafičnih kartic, ki vsebujejo hitre računske procesorje GPU. Posledica je, da ta hip grafične kartice, kot sta Radeon RX 580 in Nvidia GeForce GTX 1070, prodajajo po precej višji ceni od priporočene. Dogodek brez precedensa v zgodovini računalništva. Nvidia za kartico GeForce GTX 1070 načeloma želi 380 dolarjev, toda sredi poletja je bila najnižja cena 478 dolarjev. Asus in nekateri drugi izdelovalci že sestavljajo posebne kartice za rudarjenje, in ne za grafiko. A do kdaj le? Najbrž je le vprašanje, kdaj se bo našel »sistemski« rudar, ki bo zasebno pobudo precej zavrl. Dotlej pa – uspešno rudarjenje!
11.08.2017
Zanimanje za tehnologijo povečane resničnosti je med podjetji zelo veliko, toda le malo te tehnologije se že uporablja v praktične namene. ABI Research je izračunal, da tehnologija AR zanima tri četrtine vprašanih podjetij, prve korake pa je naredila le četrtina anketirancev. Toda večina strokovnjakov meni, da se lahko to bistveno spremeni, ko bo Apple udejanjil načrte s platformo ARKit, ki so jo predstavili na nedavni razvojni konferenci. Sploh če se bo potrdila sedanja ugotovitev, da Applovi izdelki za kakovostno povečano resničnost sploh ne bodo potrebovali posebnih tipal. Kritična masa uporabnikov izdelkov družbe Apple utegne biti dovolj tudi za večje zanimanje za druge tehnologije, na primer 3D tiskanje.
27.07.2017
Samovozeča vozila uporabljajo radarske sisteme LiDAR, številne video kamere in druge kompleksne pripomočke, pa je kljub temu še vedno nevarnost, da vsega ne bodo zaznali. Kaj pa, če bi sistemi za samostojno vožnjo imeli na voljo natančne laserske posnetke cest, po katerih vozijo? Prav to trenutno skupno počneta podjetji TomTom (navigacija) in Bosch (avtomobilska elektronika), ki sta v Evropi začeli lasersko snemati ceste. S tem lahko zagotovijo natančnost pozicioniranja vozila na voznem pasu na nekaj centimetrov natančno. Partnerja trdita, da lahko hibridni sistem za samodejno vožnjo, ki opravlja meritve v živo, okrepljen s posnetimi podatki, dosegljivimi iz oblaka, zagotavlja precej natančnejšo in varnejšo samodejno vožnjo. Zlasti v oteženih vremenskih razmerah, ko je zgolj z meritvami v živo lahko obilo težav. Prve primerke lasersko posnetih cestišč lahko pričakujemo nekje okoli leta 2020.
