Tehnomanija: To je pravi marketing!

Nekdo iz Appla izgubi prototip v bližnjem baru. Najditelji ga takoj prepoznajo in pokličejo krajevne medije in ga skušajo prodati kot ekskluzivno zgodbo. Priljubljeni portal Gizmodo se odloči za korak in si v zameno za ekskluzivno zgodbo nakoplje policijsko preiskavo in tožbo, najbrž začeto s strani Appla. V celotni zgodbi je seveda pridobil Apple.

23.4.2010

V današnjih časih je vsaka reklama dobra reklama, tudi če je povezana z novicami, ki so lažne. Želja po medijski pozornosti in s tem pozornosti javnosti, kot kaže, nima meja. Tudi tako si lahko razlagamo aferico, ki je se zgodila okoli domnevno izgubljenega prototipa novega Applovega telefona, ki so ga najditelji poimenovali iPhone 4G. Sliši se skoraj neverjetno, da bi bilo res. Nekdo iz Appla, najbrž kaj razvojni inženir, izgubi prototip v bližnjem baru. Najditelji ga takoj prepoznajo in pokličejo krajevne medije, povezane s tehnologijo, in ga skušajo prodati kot ekskluzivno zgodbo. Priljubljeni portal Gizmodo se, kot kaže, odloči za korak in si v zameno za ekskluzivno zgodbo nakoplje policijsko preiskavo in tožbo, najbrž začeto s strani Appla, ki želi telefon nazaj. V celotni zgodbi je seveda pridobil Apple. Pa mislim, da jim tega ni bilo treba početi.

5.5.2010

V družbi Nvidia menijo, da je Moorov zakon mrtev. Gordon Moore je pred skoraj 45 leti zapisal zdaj že znamenite napovedi, da se bo število tranzistorjev in s tem zmogljivost integriranih vezij podvojilo vsakih 18 mesecev. Malo manj je znano, da je Moore v istem dokumentu zapisal, da se bo poraba energije zmanjševala z naraščanjem števila, a hkrati fizičnem pomanjševanjem števila elementov elektronskih vezij. Kot kaže, smo na robu tega, da tehnološko to ne bo več možno, zato v družbi Nvidia vidijo prihodnost predvsem v paralelizmu procesiranja, tega pa računalniška industrija resnici na ljubo (še) ne obvladuje najbolje. Če so ugotovitve pravilne, zna to imeti resen vpliv na vse tiste, ki so v vseh teh desetletjih stavili na poslovni model, ki predvideva nenehno rast zmogljivosti. Po drugi strani pa - Moorov zakon so v vseh teh letih že večkrat proglasili za mrtvega, pa je ta hip še vedno veljaven.

13.4.2010

Samsung spremljanje 3D video posnetkov odsvetuje nosečnicam, pijanim in tistim, ki bolehajo za epilepsijo ali so že doživeli infarkt. Medtem ko vsi pojejo hvalospeve in pogrevajo javno mnenje o prednostih 3D televizije, je to nekoliko bolj temna plat medalje, ki jo je najbolj nazorno opisal Samsung na svojem spletnem portalu in v tako imenovanih "splošnih pogojih rabe". Ko beremo, kakšne stranske učinke lahko povzroča 3D (glavobol, slabost, zmedenost, bruhanje, krče ...), se zdi, kot da beremo opozorilo pred odhodom na adrenalinsko atrakcijo v zabaviščnem parku. Na tako resne posledice še nismo naleteli na področju zabavne elektronike. Res je, da gre predvsem za pravni pouk za skrajne primere, pa vendar se človek zamisli. Vsekakor se splača najprej pred nakupom preveriti, ali smo morda med tistimi 10 %, ki imajo s 3D prikazom ob pomoči očal resne težave.

10.5.2010

Bojno polje v računalniški industriji se iz računalnikov vse bolj seli na področje pametnih telefonov. Dokaze najdemo domala na vsakem koraku, predvsem pa je moč v zadnjem času spremljati nekakšno "preštevanje" med izdelovalci, ki se na novo združujejo v različne tabore. Japonski Fujitsu, Sharp, Panasonic in NEC so tako sklenili, da bodo v prihodnje uporabljali skupno, a na novo zgrajeno programsko platformo. Zaradi znižanja stroškov, pa tudi kot zaščito pred grožnjami, kakšne predstavljata Apple in Google. Tudi tajvanski HTC, ki se je doslej opiral na operacijske sisteme partnerjev (Microsoft, Google), menda razmišlja, da bi vendarle ustvaril lastno platformo. Nakup Palma s strani družbe HP najbrž sledi podobni logiki razmišljanja. Vprašanje pa je, ali je na trgu res prostora za toliko različnih platform. Razmere spominjajo na tiste konec 80. in začetku 90. let, ko je bilo operacijskih sistemov in platform kar nekaj. Vemo pa, kje smo danes.

6.5.2010

Ali je bil fenomen netbookov vendarle kratkotrajna modna muha? V zadnjem četrtletju se je delež prodanih procesorjev Intel Atom, ki so osnova za netbooke, znižal s 24,3 % na 20,3 % vseh prodanih procesorjev; to je prvi upad od uspešne uveljavitve tega tipa prenosnikov na trgu. Analitiki tudi menijo, da se bo tržni delež še zmanjševal, po eni strani zaradi nekoliko boljših gospodarskih razmer, predvsem pa zaradi nove modne muhe - tabličnih računalnikov, ki bodo po vsej verjetnosti odžrli tudi del tržnega deleža netbookov.

22.4.2010

Google je objavil statistiko vseh uradnih zahtevkov ali pa dejanskih posegov po cenzuriranju internetnih vsebin, ki jih vidijo uporabniki v posameznih državah. Po tem, ko je skupina držav družbi Google poslala odprto pismo, v katerem zahtevajo spoštovanje zasebnosti in krajevnih zakonskih določil, internetni velikan državam pač ni ostal dolžen. Kdor misli, da živimo v demokratičnem svetu, kjer spoštujemo svobodo govora, bo najbrž presenečen. Google trdi, da cenzuriranje uporablja ali skuša uporabljati četrtina držav, v katerih delujejo. Če odmislimo Kitajsko, o ravnanju katere ne smejo poročati, ker je menda to državna skrivnost, najbolj skušajo cenzurirati v Braziliji, presenetljivo pa kmalu sledijo Nemčija, ZDA in Velika Britanija. Sodeč po objavljenem, je na seznamu tudi Slovenija!

12.5.2010

V Nemčiji po novem velja, da so lastniki brezžičnih omrežij odgovorni za varnost omrežij in vsebine, ki se v njih pretakajo. V tožbi so namreč dali prav lastnici avtorskih pravic, ki je tožila uporabnika zaradi odprtega dostopa do njene pesmi. Sodišče se ni obregnilo na pritožbo, da gre pravzaprav za poseg v zasebnost. V poduku so zapisali, da je vsakdo odgovoren za zaščito z geslom in spremljanje dogajanja na področju varnostnih mehanizmov v brezžičnih omrežjih. Skratka, neumnost, neznanje in neozaveščenost so zdaj kaznivo dejanje, ki vas lahko stane evrskega stotaka. Včasih je prav neverjetno, kako sodobna tehnologija vse bolj vpliva na delovanje celotne družbe in na spremembo norm, ki v njej veljajo.

13.5.2010

Mnogi trdijo, da so najšibkejši člen v računalniških sistemih njihovi uporabniki. Zdaj so francoski znanstveniki pokazali, da to ni iz trte zvito. Pri preučevanju človeških možganov so ugotovili, da smo ljudje - slabi "multitaskerji". Medtem ko nas večina meni, da lahko počnemo več stvari hkrati, raziskave kažejo drastično zmanjšanje učinkovitosti z vsakim dodatnim opravilom. Raziskovalci menijo, da možgani v resnici lahko učinkovito obdelujejo le dve informaciji hkrati. Tretji dražljaj večinoma povzroči pravo zmedo in le redko želene rezultate. To bi najbrž morali upoštevati tudi razvijalci programske opreme, iger in še česa.