Tehnomanija: september 2008

Kupci pričakujejo, da imajo sodobni prenosni računalniki zmogljivo grafiko in hkrati majhno porabo energije. Toda z namenskimi grafičnimi procesorji, ki so v rabi v večini današnjih zmogljivejših prenosnikov, je to zelo težko doseči. Kljub nasprotnim trditvam imajo izdelovalci cel kup težav z integracijo grafike v sistemske nabore oziroma same procesorje. Še največ težav ima največji med njimi, družba Intel, pri katerih grafika v sistemskih naborih močno zaostaja za namenskimi grafičnimi procesorji.

Apple, ki se je pred nekaj leti odločil za Intel, kot kaže, ni več pripravljen čakati. Govorice okrog podjetja nakazujejo, da se bo pri naslednji generaciji MacBookov (ali kako generacijo zatem) Apple odločil za drugega dobavitelja. Po eni strani naj bi se dogovarjal z družbama AMD in Via, še bolj verjetno pa je, da bodo za prenosnike sistemske nabore (in morda celo grafiko) naredili sami. To ne bi bilo prvič, saj so v časih procesorjev PowerPC, ki jih je izdeloval IBM, vso drugo elektroniko razvili domala v lastni režiji.

*

Težave z visoko integracijo komponent pa nima samo Intel. Nvidia si je letos poleti privoščila veliko blamažo pri nekaterih grafičnih procesorjih in integriranih sistemskih naborih, predvsem za prenosnike, pri katerih se dogaja nadpovprečno veliko napak. Menda gre za slabo kakovost materialov in proizvodnega postopka, ki omogoča namestitev jedra procesorjev v ohišje. Zaradi tega so se pred lastnimi kupci morali zagovarjati taki, kot sta Dell in HP.

*

Za podjetje Apple so, kaže, zopet nastopili zlati časi. Morda celo bolj kot v preteklosti. Nedavno so se tako povzpeli kar na tretje mesto med izdelovalci osebnih računalnikov v ZDA, kjer so v zadnjem četrtletju prehiteli prodorni Acer. Pred njimi sta samo Dell in HP. Delnice podjetja se prodajajo kot še nikoli, sredi poletja pa so dosegle rekordno vrednost, na podlagi katere je danes tržna vrednost družbe kar dobrih 158 milijard dolarjev; s tem so prehiteli celo Google, ki ga ocenjujejo na 157 milijard. Doseženo je še posebej pomenljivo ob dejstvu, da je Apple edini, čigar osebni računalniki se v zadnjem obdobju niso prav nič pocenili, pa so se kljub temu odlično prodajali. Vsi drugi ponudniki so bili zaradi težkih ekonomskih razmer, zlasti v ZDA, prisiljeni znižati cene.

*

Nekateri analitiki menijo, da se bo na področju mobilnih internetnih naprav v bližnji prihodnosti začelo dogajati združevanje različnih iniciativ za mobilne operacijske sisteme. Najbolj drzna je napoved, da je določena možnost združitve dveh velikih odprtih projektov - platforme Android, za katero stoji Google, in operacijskega sistema Symbian, za katerim stoji Nokia. Slednja, ki bo kmalu povečala svoj delež v konzorciju Symbian na večinski, je že napovedala, da bo operacijski sistem kmalu na voljo kot odprta koda. Če bo res prišlo do združitve, je velika verjetnost, da se bodo projektu pridružili tudi nekateri manjši ponudniki. Vprašanje pa je, na kakšne karte bo igrala Nokia, ki ne skriva, da se v zadnjem času tudi na področju mobilnih naprav ogreva za Linux. Google in združenje Open Handset Alliance bi tudi pridobili, saj s projektom Android že krepko zamujajo.

*

Po Microsoftu je vse bolj v nemilosti Evropske komisije tudi Intel. Proti družbi že dalj časa teče preiskava po obtožbi o monopolnem ravnanju, nedavno pa so obtožnico okrepili s še bolj pikantnimi podrobnostmi. Intel je, denimo, nemškemu trgovskemu velikanu MediaMarkt ponudil dodaten rabat, če bi ta v svojih trgovinah ponujal le izdelke z Intelovo tehnologijo. Intel naj bi enemu izmed (za zdaj neimenovanih izdelovalcev) celo plačal, da bi ta zakasnil družino izdelkov z AMDjevo tehnologijo, in ga dodatno nagradil, če bi prenosnike opremljal samo z Intelovimi čipi. EU meni, da ti prijemi kratkoročno sicer res znižajo cene, dolgoročno pa ustvarijo monopol in s tem seveda zvišanje, zato bodo Intelu po vsej verjetnosti izrekli "primerno" kazen.

*

V časih, ko se v vsakdanjem življenju vse bolj zanašamo na internet, tudi za nakupe, se zdi zelo nenavadna poteza ameriškega izdelovalca Gateway, nekoč drugega na področju računalnikov v ZDA, naj opusti neposredno prodajo izdelkov prek svetovnega spleta. Vodstvo podjetja trdi, da bodo s tem prihranili (!) in se laže osredotočili na prodajo prek manjših prodajalcev in verig. Prodaja prek posrednikov je menda ključ do uspeha družbe Acer, ki ima v lasti Gateway, zdaj pa nameravajo spletno prodajo povsem opustiti. Zanimivo, da so vse te argumente nekoč isti ponudniki navajali za preskok na spletno prodajo. Ali je to eden prvih znakov, da internetna prodaja vendarle nima tako svetle prihodnosti, kot bi lahko domnevali? Statistike namreč kažejo, da se kupci raje odločajo za ogled izdelkov v živo, osebni odnos s prodajalci, zlasti glede podpore, ki je, kot kaže, prek interneta ne dobijo na zadovoljiv način.

*

Prav neverjetno, kako različno na iste stvari gledajo na različnih koncih sveta. Medtem ko se v ZDA agencija FCC pripravlja na kaznovanje telekomunikacijske družbe Comcast, ker so brez predhodnega obvestila omejevali ali preprečevali prenos omrežja Bittorrent, so združenja založnikov v glasbeni in filmski industriji v Veliki Britaniji dosegla, da bo šest največjih ponudnikov interneta poslalo uporabnikom teh programov opozorilna (lahko bi rekli kar grozilna) pisma. Na nekaj podobnega se pripravljajo tudi v drugih državah EU. V Veliki Britaniji so menda tudi pripravljeni na omejevanje hitrosti dostopa, za tiste, ki prispevajo vsebine in preprečevanje prenosa k "uporabnikom" nedovoljenih vsebin. Najbolj vztrajnim naj bi celo izklopili dostop do interneta v celoti. Vse skupaj seveda z več kot očitnim kršenjem pravice do zasebnosti, vendar vse kaže, da so aktivisti na tem področju vse manj slišni.

*

Patenti so v računalniški industriji zelo pogosto na prvih straneh medijev, žal precejkrat tudi zaradi sporov med različnimi ponudniki. Ker gre za precej dobičkonosno početje, so se v industriji pojavili izsiljevalci, ki kupujejo patente zgolj s ciljem, da bi od velikih ponudnikov iztržili velike vsote denarja. Izdelovalci so se zdaj odločili, da bodo ukrepali. Google je skupaj z nekaterimi velikimi ponudniki ustanovil fundacijo Allied Security Truts, ki bo skušala kupiti ključ, ne patentov, preden ti padejo v "napačne" roke. V elitni klub je mogoče vstopiti z vložkom 250.000 dolarjev in dodatnimi 5 milijoni, ki gredo v fond za nakup patentov. Pristopili so že Veriszon, Cisco, Ericsson in Hewlett-Packard. To je že drugi poizkus velikih izdelovalcev, da bi se zaščitili pred škodljivimi tožbami. Pred časom so v ZDA skušali spremeniti zakon na tem področju, vendar jim ni uspelo. Zdaj so stvari vzeli v svoje roke, medtem ko privrženci odprtih standardov že opozarjajo, da utegne tako početje še dodatno omejiti inovacije.

Delnice podjetja Apple se prodajajo kot še nikoli, sredi poletja pa so dosegle rekordno vrednost, na podlagi katere je tržna vrednost družbe kar dobrih 158 milijard dolarjev. S tem so prehiteli celo Google, ki ga ocenjujejo na 157 milijard.