Tehnomanija: oktober 2007

V časih, ko je internetni prenos tv programov nekaj že povsem običajnega, se marsikomu zdi, da najbrž ni več nobenih ovir, da bi bili posamezni programi prosto dostopni in tudi ponujeni prek običajnih internetnih povezav. Toda v ozadju so še vedno ovire in celo spori, ki vsaj kratkoročno ne obetajo nič dobrega. Lep primer je denimo BBC, ki je sicer storitve spremljanja tv programov ponudil prebivalcem Velike Britanije brezplačno, vendar zaščitil dostop za druge z Microsoftovo tehnologijo DRM. To je seveda povzročilo kup protestov, zlasti zato, ker so s tem odrezali uporabnike Macov in Linuxa, zaradi nesrečne izbire pa celo uporabnike Windows Viste (deluje namreč samo z okoljem XP). Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da so se na BBCjevo (pohvalno) pobudo zelo slabo odzvali v telekomunikacijskih podjetjih.

Tiscali in Carphone Warehouse tako grozita, da bosta omejila dostop in prenos podatkov iz BBCjevih strežnikov, če televizijska družba ne bo krila vsaj dela stroškov komunikacijskih povezav. Taka stališče je sila sporno, saj veliko telekomunikacijskih operaterjev, med drugim skoraj vsi v Sloveniji, ponujajo spremljanje tv programov prek internetnih povezav, pa čeprav prek zaprtega omrežnega segmenta. Tako se zopet razplamteva že dolga leta trajajoči spor "omrežne nevtralnosti", v katerem javnost, pa tudi ponudniki vsebin, zavračajo možnosti, da bi telekomunikacijski operaterji zaračunavali prenos glede na vsebino.

*

Microsoft se še vedno sooča s precejšnjimi pomisleki o uporabi okolja Windows Vista v najbolj zahtevnih, zlasti poslovnih okoljih. Čeprav prodajne številke kažejo drugače (Vista je v prvem letu življenja precej prehitela XP v primerljivem obdobju), poslovni uporabniki marsikje še ne zaupajo stabilnosti delovanja sistema, kljub vsem novim rešitvam, ki naj bi zagotavljale prav to. Eden izmed najodmevnejših udarcev je najbrž odločitev organizatorjev olimpijskih iger leta 2008, da bodo za "produkcijo" uporabili Windows XP, ki ga ocenjujejo kot bolj stabilnega. Visto naj bi uporabili zgolj v internetnih kavarnah in na javnih mestih za dostop, kjer delovanje ni "kritično" za delovanje iger.

*

Ko govorimo o prihodnosti pisarniških programov, pogosto omenjamo trojico Microsoft (Office), Google (Docs&Spreasheets ...) in OpenOfiice.org. Toda po mnenju nekaterih bo trio v prihodnje postal kvartet, tokrat z nekoliko nepričakovane strani - Adobe. Podjetje, ki ga pogosto povezujemo zgolj z večpredstavnimi programi, je v zadnjih dveh letih potiho snovalo strategijo spletnega dostopa, ki temelji na tehnologiji Flash, pridobljeni z nakupom družbe Macromedia. Adobe pospešeno pripravlja platformo, zlasti za razvoj bodočih spletnih programov, ki ji pravijo AIR (Adobe Runtime Environment). Ta je po mnenju mnogih od vseh podobnih pobud (npr. Microsoft Silverlight) najbolj dovršena. V Adobu sicer zanikajo, da merijo prav na pisarniške programe, in zatrjujejo, da je za zdaj pri njih središče pozornosti na platformi. Toda poznavalci podjetja trdijo, da je strategija še precej bolj razdelana, možnosti pa večje, kot se zdi na prvi pogled. Adobe namreč sodi med najboljše ponudnike programske opreme, zlasti za profesionalno rabo, na svoji strani pa imajo tudi program, ki je de facto že danes standard za izmenjavo dokumentov - Acrobat. Nekateri zato menijo, da bi vstop družbe v boj za spletno pisarno pomenil več kot zgolj majhno motnjo za obstoječi trio. Zanimivo bo predvsem spremljati odnos Microsoft - Adobe, ki je bil zdaj partnerski. Toda Microsoft postopoma vstopa na področje, ki je bilo doslej v domeni družbe Adobe (konkurent Acrobatu, Silverlight ...), zato se zdi odziv z druge strani pravzaprav več kot samo verjeten, recimo temu - logičen.

*

Zdaj je že povsem jasno, da Apple iPhone ni muha enodnevnica, temveč trajna prodajna uspešnica. Če odmislimo nepojmljivi rekord, v katerem so domala čez konec tedna prodali četrt milijona primerkov, je spoštovanja vreden tudi podatek, da so za prvi milijon porabili le malo več kot dva meseca. Zdi se, da prodajo vse, kar jim uspe izdelati, čeprav zaloge niso prazne. Kako dober zaslužek je dosegel Apple, nazorno kaže tudi poteza, da so po dveh mesecih ceno dražjega modela znižali kar za tretjino. A ni super? Ne, če ste že doslej zanj odšteli dodatnih 200 dolarjev več. Izkaže se, da je Jobsova poteza močno razburila dosedanje kupce, marsikoga pa ni pomiril naknadno ponujeni kupon za 100 dolarjev, ki ga lahko unovčijo pri nakupu Applovih izdelkov. Mnogi trdijo, da Apple zopet postaja aroganten, kar ga je v preteklosti že spravilo v resne težave. Kdo pravi, da se zgodovina ne ponavlja.

*

Družbi Google je treba čestitati, da imajo vedno znova izvirne ideje za dosego svojih ciljev. Nedavno so tako objavili, da bodo posameznikom, ki bodo voljni zbirati podatke o trgovinah in podjetjih (ponudba, čas obratovanja, ponujeni načini plačila ...), v ZDA plačali 10 dolarjev za vsak kvalitetno zbrani in naknadno potrjeni kontakt. Zakaj bi plačevali podizvajalce, če lahko ceneje in hitreje pridejo do rezultatov z napol prostovoljnim delom. Tako zbrane podatke naj bi nato vnesli v spletne geografske informacijske sisteme, kot je Google Maps. Seveda s ciljem, da od teh istih prodajaln kasneje skušajo iztržiti sredstva za oglase. Ta poteza najbolj kaže, kako dobičkonosni so oglasi za Google, ki je pripravljen dobro plačati, da pride do novih strank.

*

Konec poletja so se vnovič okrepile vesti o skorajšnjem prihodu mobilnega telefona in storitev s strani družbe Google. Telefon, recimo mu Gphone, naj bi bil narejen skupaj s partnerji, deloval pa naj bi v omrežjih GSM in Wi-Fi. Če je verjeti tako uglednim virom, kot je Wall Street Journal, naj bi Google skupaj s partnerji mobilni telefon uporabil brezplačno, to pa bi zagotovo precej pretreslo trg mobilne telefonije. Formula je seveda znana - brezplačna raba gre na rovaš prikaza reklam, s katerimi Google največ zasluži. Menda naj bi bil vsaj za ZDA znan tudi že mobilni operater, ki bo sodeloval pri tem poskusu - ameriški T-Mobile.

*

Podjetje Sun je, kot kaže, v fazo otoplitve odnosov z domala vsemi partnerji, katerim je bil še do nedavna oster nasprotnik. Po tem, ko so si zagotovili, da bo IBM v svojih sistemih podpiral Solaris (tega najbrž niso naredili zgolj iz prijaznosti), so zdaj napovedali tudi to, da bodo v kratkem strankam ponudili operacijski sistem Microsoft Windows 2003 v vse strežnikih, ki temeljijo na arhitekturi x86. Sun je več kot očitno postavljen v kot in mora zato spremeniti strategijo, ki je še do nedavna narekovala, naj strankam ponudijo vse sami.

Kaže da bo trio Microsoft Office, Google in OpenOffice.org v prihodnje morda postal kvartet, tokrat z nekoliko nepričakovane strani - Adobe.