Strojna oprema - Zavarovanje električnih koles
Električnih koles je v našem okolju čedalje več, njihova povprečna vrednost pa je tudi vse višja. Prav zato so v zadnjih letih postala izredno mamljiva vaba za tatove, saj je kolo (električno ali navadno) razmeroma enostavno ukrasti, kasneje pa ga je zelo težko izslediti. Kaj pravzaprav lahko naredimo, da bi preprečili krajo, in ali je smotrno električna kolesa celo zavarovati?
V Evropi vsako leto ukradejo 3–4 milijone koles.
Kraja koles je stalni spremljevalec utripa sodobne družbe, še zlasti v velikih mestih, kjer sled za ukradenim dvokolesnikom zelo hitro izgine. Statistike so dobesedno strašljive. V Evropi po nekaterih ocenah letno ukradejo od 3 do 4 milijone koles. V Nemčiji uradna statistika pravi, da so v letu 2020 ukradli nekaj čez 145.000 koles in lastnikom povzročili škodo v skupnem znesku okoli 110 milijonov evrov. Izsledijo jih manj kot 10 odstotkov.
Kdor misli, da to velja samo za velike evropske metropole, se močno moti. V Sloveniji so v letu 2020 ukradli približno 3.000 koles, policija pa je bila pri večini teh prijav neuspešna. Glavni vzrok, ki ga navaja policija, je menda nezmožnost lastnikov, da bi omogočili identifikacijo pogrešanih izdelkov, na primer serijsko številko okvirja.
Ker je v zadnjih dveh letih Slovenija doživela pravcati razcvet nakupov električnih koles, si predstavljamo, da so zdaj številke pri tatvinah še višje. Nedavno sem na radijski postaji poslušal kroniko, kjer so v sosednji Izoli vdrli v varovan objekt, odnesli štiri električna kolesa in lastnike olajšali za kar 13.000 evrov. Brrr.
Ko govorimo o klasičnih kolesih, so cene neprimerno nižje (v povprečju pod 1.000 evri) in se je z nastalo škodo ob tatvini morda nekoliko lažje sprijazniti. A ko govorimo o električnih kolesih, ki lahko stanejo štiri, pet ali še precej več tisočakov, šale ni več. Nastala škoda je primerljiva s tisto, ki jo utrpimo pri kraji avtomobila ali motocikla. V preteklosti se ni prav pogosto govorilo o zavarovanju koles, toda ob zgoraj navedenih tveganjih verjamemo, da bo ta zavarovalni paket dobival v prihodnosti vse večjo veljavo.
Na žalost lahko zapišemo, da večina zavarovalnic v Sloveniji še ni povsem pripravljena na zavarovanje tovrstnih tveganj, trenutni zavarovalni paketi pa le delno krijejo to, kar si želi kolesar oziroma lastnik kolesa. Tudi zavarovalne premije so zaradi visoke stopnje tveganja odločno previsoke. Ob hitri analizi ponudbe zavarovanj smo našli le dve zavarovalnici, ki dovolj jasno promovirata zavarovanje koles.
Toda pozor, nobena od ponujenih zavarovalnih polic ne krije kraje kolesa »na prostem«. V vseh paketih srečamo zavarovanje odgovornosti posameznika (koristno, če imamo za smučanje, imejmo še za kolesarjenje), nezgodno zavarovanje, zavarovanje z asistence, zaščito v tujini, popravila okvar, na primer ob nesreči (kasko). Nikjer ni ne duha ne sluha o besedah »kraja«, »tatvina« in podobno. Ko smo prosili za pojasnilo, so nam na zavarovalnici pojasnili, da je kraja sicer v nekaterih paketih vključena, a samo če se to zgodilo v varovanem (zaklenjenem) prostoru.
Seveda to ni tisto, kar bi želel. Nezgodno zavarovanje, odgovornost, celo krajo v zavarovani hiši lahko zagotovim tudi z drugimi paketi, ki so v celoti ugodnejši od teh »kolesarskih«. Če grem na pot in hranim kolesa v varovani sobi v hotelu, vselej vprašam, ali so zavarovana. Pogosto (v tujini) so. Torej imajo ponujeni paketi samo relativno vrednost.
Kljub temu sem pri zavarovalnem agentu vztrajal in dobil konkretno oceno: zavarovanje bi me stalo 154 evrov na leto ob deklarirani vrednosti kolesa 4.000 evrov. Poudaril bi, da je to cena z vsemi popusti, ki mi jih je uspelo iztržiti iz naslova vseh ostalih sklenjenih polic pri konkretni zavarovalnici. Kdo drug bi verjetno lahko prejel še precej višji znesek.
To je precej visoka premija, če upoštevamo, da ne krije kraje kolesa. Ker gre tu za krajo vozila, si bomo dovolili primerjavo relativnega deleža vrednosti kolesa ob podobno sklenjenem zavarovanju za avto. Pri kolesu letno zavarovanje predstavlja v mojem primeru 3,85 odstotka vrednosti vozila, pri avtu pa z vsemi popusti, 1,63 odstotka vozila. Tudi če bi odmislil vse popuste pri avtu, bi tam delež še vedno predstavljal 2,38 odstotka vozila. Končna ugotovitev: to ni to, kar sem pričakoval. Zavarovalnice očitno na električna kolesa gledajo kot na tveganje, ne kot na priložnost.
Zavarovalnice v tujini pokrivajo tudi krajo. Zakaj tega ni tudi v Sloveniji?
Seveda se mi je takoj utrnilo vprašanje, ali je enako tudi v tujini, na primer v kolesarsko bistveno bolj razviti Nemčiji. Že po kratkem brskanju sem našel nekaj zavarovalnic, ki imajo police posebej prilagojene za električna kolesa in, glej ga zlomka, ponujajo tudi kritje v primeru kraje. Fetaher Insurance ponuja celo dva paketa. Osnovni bi me stal za enako zavarovano vsoto (4.000 evrov) le 82,8 evra na leto, če bi se odločil za večji paket, ki vključuje tudi kritje pri vandalizmu in celo obrabi delov, pa 109,2 evra leto. Pri konkurenci, Hepster, so celo vprašali, ali ima kolo karbonske dele. Ker jih nima, bi me za omenjeno zavarovalno vsoto premija stala 120 evrov na leto.
Sklep: zavarovanje električnih koles je smiselno in jih je mogoče (v tujini) zavarovati proti kraji, a pri nas se zavarovalni sektor temu žal še ni prilagodil. Vprašanje, kdaj se bo in če. Morda pa se v dogajanje utegne umešati še lokalna vlada ali celo EU, v smislu obveznega zavarovanja koles po zgledu motorjev.
Do prihoda boljših časov za bolj mirno spanje priporočam nekaj ukrepov. Takoj po nakupu si na varno mesto zapišite vse številke, ki jih razberete na kolesu, sestavnih delih in v priloženi dokumentaciji. Slikajte kolo in specifične dele za potrebe morebitne identifikacije ob najdbi.
Omislite si dobro ključavnico, a se pri tem zavedajte, da je ta pri zaščiti koles bolj ali manj neuporabna, če se kraje loti profesionalec. Statistike kažejo, da še tako dobre zaščite znajo razbiti precej hitreje kot v 5 minutah. Mimogrede, večina tovrstnih kraj se zgodi v manj kot pol ure za tem, ko smo priklenili kolo. Izogibajte se tega početja v bližini trgovin in restavracij.
Kolesa vedno hranite v zavarovanih kolesarnicah. Fizično, in če je na voljo, tudi pogodbeno (hoteli ...). Nikar ne puščajte koles brez nadzora na avtomobilskih prtljažnikih, tudi če so nanje zaklenjena. V takih primerih ogrodje ostane, dragoceni sestavni deli pa izpuhtijo in teh tudi nikoli ne iščejo.
Pa veliko sreče.
