Šepet s Kitajskega

Če želite v teh časih razumeti, kam se usmerjata računalništvo in zabavna elektronika, pa obenem tudi spoznati, kaj prihaja na trg in kdaj, morate znati prisluhniti govoricam s Kitajskega (in morda še katere od okoliških držav). Prav tja se je v zadnjih letih preselilo težišče dogajanja in seveda proizvodnje. Skoraj vsa velika svetovna blagovna imena so se namreč že pred časom odločila, da za doseganje cenovne učinkovitosti in profita raje najemajo storitve kitajskih podjetij. To, da Kitajci ne znajo prav molčati o neobjavljenih izdelkih, ponekod povzroča sive lase, drugje pa tisto prijetno negotovost in priložnost za ugibanja o tem, kako bodo videti naslednji telefon, tablica, računalnik. Zanimivo, da so ugibanja pogosto presenetljivo točna.

18. 11.

Zadnje govorice iz "kitajskega proizvodnega kanala" pravijo, da se bo leta 2012 kar nekaj velikih izdelovalcev odločilo za odhod s trga tabličnih računalnikov. Ne samo, da jih je Apple prehitel za nekaj let, zdaj se na obzorju kažejo novi tekmeci, ki imajo nekaj, česar ti velikani nimajo - ponudbo in enostaven dostop do vsebin. Specifično naj bi žebelj v krsto načrtom nekaterih zabila Amazon in Barnes & Noble, ki ponujata povsem solidne tablice, a za bistveno manj denarja - 200 dolarjev proti 400 in več, po kolikor jih ponujajo danes. Lahko si celo privoščijo, da tablice ponudijo pod proizvodno ceno, da bi le prodali vsebine. Temu pa Acer, Asus, Dell in HP, kot kaže, vse teže sledijo. Asus je sicer uradno zanikal te namige, drugi pa - molčijo. Tudi Apple ni več tako brezbrižen, kot je bil še pred nekaj meseci.

17. 11.

Kako daleč se lahko povzdigne velikan Amazon.com na področju elektronskih naprav? Že bralniki Kindle so bili velik uspeh, tablica Kindle Fire pa je ena najbolj vročih novosti v drugi polovici leta 2011. Toda po mnenju analitikov in vnovič tudi po vesteh z Daljnega vzhoda naj bi se internetni velikan pripravljal na nov veliki met - leta 2012 naj bi predstavil še pametni telefon. Menda se na Kitajskem bolj ali manj na skrivaj dogovarjajo s tamkajšnjim velikanom Foxconnom. Če upoštevamo, da bi utegnil telefon, ki bi bil po tehnični zasnovi podoben tablicam, stati v proizvodnji od 150 do 170 dolarjev, za Amazon pa je znano, da močno "subvencionira" svoje proizvode, bi se lahko zgodilo, da bo stal manj kot 150 in morda bliže 100 dolarjem. Ali jim lahko uspe ta veliki met?

20. 11.

Težko je razumno trditi, da bo prevlada kakega izdelovalca na določenem področju trajala večno. A včasih je kljub vsemu težko verjeti nasprotno. Ali je mogoče, da bi Google nekega dne izgubil primat med spletnimi iskalniki? V preteklosti so poizkusili mnogi in se večinoma opekli. Kaj pa, če bi konkurenca prišla od znotraj? Italijanski matematik Massimo Marchiori, ki je sodeloval pri oblikovanju algoritma, na katerem temelji Googlov iskalnik, se je odločil za nov projekt, ki bi utegnil spremeniti pogled na to, kaj zmore iskalnik. Profesor z univerze v Padovi je zbral nekaj kapitala in napovedal storitev volunia.com, za katero nekateri menijo, da bo nekaj velikega, pomembnega. Po sredstvih se ne more meriti z velikani, toda, hej, saj tako je začel tudi Google, mar ne? Upajmo, da mu bo uspelo. Svet potrebuje konkurenco in sveže zamisli.

14. 11.

Ali je Linuxu začela pojemati sapa? V zadnjih dveh letih so prišle v ospredje druge platforme in izdelki, ki jim je uspelo preglasiti nekoč najhitreje naraščajoče navdušenje nad tem operacijskim sistemom. Pomenljiv je zlasti podatek kalifornijske analitske družbe Evans Data Corp., v kateri navajajo, da je Linux prvič po dolgih letih nazadoval po priljubljenosti kot okolje za razvijalce programske opreme. S 7,9 % razširjenosti ga je prehitel Applov OS X. Prvo je seveda še vedno okolje Windows, Linux pa je stalno razvojno okolje komaj pri 5,6 % razvijalcev. Vemo pa, da je uspešnost neke platforme neposredno povezana s podporo in ustvarjalnostjo razvijalcev.

16. 11.

Ko je Microsoft predstavil prvo razvojno različico in obenem strategijo za okolje Windows 8, se je za trenutek zazdelo, da je ubral enako pot kakor Apple in Google pred njim. Tablični vmesnik, spletna trgovina za programe in drugo so pomembne malenkosti, ki pa so zrasle drugje. Zato toliko bolj preseneča, da so odločno zavrnili možnosti, da bi prek svojega sistema osveževali programe tretjih izdelovalcev. Nekaj, kar Apple in Google redno počneta v mobilnih sistemih in kar Apple pospešeno prenaša tudi na namizje (OS X). Analitiki so presenečeni - Microsoft po njihovo zamuja enkratno priložnost, da bi končno spravil pod streho najboljši mehanizem za doseganje večje varnosti, pa tudi nadzora nad računalniki. Mar je to domet, ki ga Windows 8 ne bo dosegel?

20. 11.

Steve Jobs - revolucionar ali glavni krivec za odtujevanje ljudi? Po besedah poglavitnega angleškega rabina, lorda Sacksa, ki jih je izrekel javno, celo v navzočnosti angleške kraljice, prav trojica iPod, iPhone in iPad drži zrcalo današnji potrošniški družbi in je velik razlog za - nesrečnost ljudi. Kombinacija spretnega oglaševanja, načrtnega ustvarjanja histerije in (lažnega) občutka potrebe po vselej najnovejši generaciji i-naprave so osrednji razlogi za vse bolj nevrotično družbo. Kaj pa, če je res? Prava i-generacija pravzaprav šele prihaja. Sodeč po raziskavi družbe Nielsen, si i-napravo želi za novo leto že 44 % otrok, starih od 6 do 12 let. Še lani jih je bilo 31 %. Kako bo, ko bodo odrasli?

17.11.

Strokovnjaki opozarjajo, da postaja zaradi najrazličnejših brezžičnih tehnologij, prostor v uporabnem frekvenčnem spektru vse bolj redka dobrina. Da ne govorimo zgolj o teoriji, najbolj priča trenutno stanje v Franciji - uporabniki lahko tam uporabljajo le oddajnike/sprejemnike Wi-Fi z zelo majhno oddajno močjo. V frekvenčnem območju 2400-2454 MHz največ 100 mW, v območju 2454-2483 pa le 10 mW. Ker večina mobilnih telefonov vsebuje oddajnik Wi-Fi, ki deluje z več kot 10 mW, morajo proizvajalci telefonov na njih imeti posebne nalepke, ki opozarjajo, da jih je izven stavb prepovedano uporabljati v načinu Wi-Fi. K sreči bodo v naslednjem poletju sprostili nekatere frekvence, doslej uporabljene v vojaške namene, tako da se bo Francija pridružila "normalnemu" svetu.