Revije v spletu
O e-knjigah smo na teh straneh že pisali, tokrat pa se bomo posvetili še e-revijam, predvsem tistim, ki sicer izhajajo tudi na papirju. Uredništva imajo do spletnih inačic različne pristope, tako s tehničnega kakor tudi tržnega stališča. Nekatere revije lahko v celoti brezplačno preberemo v spletu, a takih je iz dneva v dan manj, kajti čeprav brati revijo na zaslonu računalnika ni tako udobno kakor prebirati klasične revije, marsikomu razlika v ceni povsem odtehta neudobnost, še posebno, če prispevki v reviji niso zelo dolgi.
Pri revijah, ki še vztrajajo pri brezplačni spletni vsebini, se najpogosteje odločajo za časovni zamik. Ob izidu posamezne številke so na spletni strani le kazalo in recimo povzetki člankov, nekakšna vaba za kupce papirnate izdaje, čez čas, navadno takrat, ko izide naslednja številka, pa v spletu objavijo vso vsebino. Taka je recimo Mladina (www.mladina.si).
Mladina je v spletu na voljo nekaj dni za papirnato različico.
Čedalje več pa je revij, ki za svojo spletno izdajo zahtevajo plačilo. Pri nekaterih je spletna izdaja že vračunana v naročnini papirnate različice. Spletna različica je torej nekakšen dodatek, ki ima za naročnika več prednosti. Značilen zgled take revije je, recimo, najuglednejši znanstveni tednik Nature (www.nature.com). Naročniku ni treba čakati, da poštar prinese revijo, temveč jo lahko vsak četrtek, takoj ko izide, prebere v spletu. Zaradi prej omenjene neudobnosti branja z zaslona to marsikdo naredi le z novicami in morebitnim udarnim člankom, druge pa v miru prebere, ko pač pride papirnata izdaja.
Spletna različica ima še drugo veliko prednost - papirnatih revij ni treba shranjevati, saj ima naročnik ves čas dostop tudi do digitalnega arhiva, v katerem je poleg tega še precej laže najti želeni članek, kakor če bi morali prebrskati papirnatega.
Nature je zanimiv zgled tudi zato, ker so elegantno rešili enega večjih dvomov, ki mučijo vsa uredništva, namreč tistega o obliki spletne različice. Možnosti sta namreč dve. Nekatere revije, na primer prej omenjena Mladina, v e-različici objavljajo prispevke v "spletni" obliki, se pravi v podobi klasične spletne strani html. Pri tem žrtvujejo trud, vložen v oblikovanje papirnate različice, oziroma morajo vložiti dodatnega v oblikovanje spletne različice, po drugi strani pa pridobijo na preglednosti in hitrosti prenosa takih spletnih strani.
Druge revije se raje odločajo za katerega od digitalnih zapisov, na primer pdf, ki bolj zvesto posnemajo papirnato različico. Oblikovanje je v tem primeru ohranjeno, a na rovaš hitrosti prenosa in priročnosti. Pri Nature so se zaradi tega odločili kar za oboje. Bralec torej lahko vsak članek vidi v obliki dokumenta html ali pdf, izbere pa pač tistega, ki mu v posameznem primeru najbolj ustreza.
Spletno različico revije Nature lahko beremo v obliki html in pdf.
Da bi vam e-revij v obliki pdf ne bilo treba iskati po vsem spletu, so poskrbeli pri qMags (www.qmags.com), nekakšnem digitalnem kiosku, v katerem se lahko naročite na številne e-različice revij, kupite pa lahko tudi posamezne izvode. Na seznamu je nekaj več kakor 30 revij, od tistih pri nas nekoliko bolj znanih pa omenimo Computer World in Popular Mechanics.
qMags je nekakšen spletni kiosk e-revij v zapisu pdf.
Zapisa html in pdf imata sicer svoje prednosti, a tudi slabosti, ki izvirajo predvsem iz tega, da gre za splošno uporabne zapise, ki niso posebej prilagojeni izdajanju e-revij. Zato sta pri založnikih čedalje bolj priljubljena posebej e-revijam prilagojena zapisa NewsStand in Zinio.
NewsStand
NewsStand je pravzaprav le nekoliko prirejena različica Adobovega zapisa pdf, vendar zanj potrebujemo poseben bralnik NewsStand Reader. Podoba e-revij in časopisov v zapisu NewsStand je zvest posnetek papirnatih revij, z nekaj izboljšavami, saj lahko stran povečujemo, uporabimo interaktivno kazalo ali z iskalnikom brskamo po besedilu. Veliko pozornosti so namenili varovanju avtorskih pravic. NewsStand Reader zna, recimo, ugotoviti, ali imamo vklopljen program za shranjevanje zaslonskih slik, in dokler ga ne izklopimo, se noče zagnati. Dokler je bralnik zagnan, si ne boste mogli pomagati niti s tipko PrintScreen.
Ko namestimo bralnik, si lahko za začetek v domači računalnik pretočimo pet brezplačnih izvodov e-revij in časopisov, toliko pač, da vidimo, kako je vse skupaj videti v resnici. Če ugotovimo, da je branje časopisov na zaslonu vredno svojega denarja, moramo seveda seči v žep po kreditno kartico in se na posamezne časnike naročiti, v nekaterih primerih pa lahko kupimo tudi posamezne izvode.
Izbira je pestra, saj je na seznamu, na katerem sicer prevladujejo časopisi, nekaj več kakor sto naslovov. Od bolj znanih omenimo Le Monde, Die Welt ali, recimo, New York Times, na seznamu pa najdemo tudi bolj eksotične časnike, na primer kitajski državni dnevnik v angleščini China Daily ali južnoafriški Mail & Guardian. Izbira revij je pri NewsStand skromnejša, omenimo pa Stern in New Scientist.
Preden pa se začnete veseliti, da boste lahko brali časnik, ki ga v vaši trafiki pogrešate, se je koristno spomniti, s kakšno pipico ste priključeni v internet. E-različice časnikov so namreč precej velike in če nimate širokopasovnega priključka, zna biti pretakanje ne samo dolgotrajno, temveč tudi drago. Nedeljska izdaja New York Timesa, resda od običajne precej debelejša, ima na primer dobrih 80 megabajtov.
Pri NewsStand dobimo e-različice številnih znanih časnikov.
Zinio
Med založniki revij je, vsaj če sodimo po številu naslovov, bolj kakor NewsStand priljubljen Zinio. Podobno kakor pri NewsStandu si moramo najprej namestiti bralnik Zinio Reader, potem pa se moramo samo še odločiti, katere revije bi radi kupili, oziroma se nanje naročili. Izbira je pestra, saj lahko izbiramo med približno stotimi, pretežno ameriškimi in britanskimi revijami. Med njimi sicer prevladujejo tako ali drugače s tehniko povezane revije, recimo PC Magazine, Science ali Stereophile, najdemo pa tudi številne druge, od poslovnega tednika BussinesWeek do ženskega mesečnika Cosmopolitan.
Številne zelo priljubljene revije lahko beremo v zapisu Zinio.
Da ne bi kupovali mačka v žaklju, si lahko v večini primerov najprej ogledamo brezplačen poskusni primerek posamezne revije. Poleg letne naročnine lahko kupimo tudi posamezne izvode. Cene so seveda odvisne od posamezne revije. Posamezni izvodi so razmeroma dragi in navadno stanejo toliko kot papirnata različica, v nekaterih primerih so celo nekoliko dražji, letne naročnine na e-različice revij pa so praviloma cenejše od papirnatih.
Branje e-revij in časnikov je razmeroma enostavno in pregledno. Oba bralnika sta sicer malce manj priročna in nekoliko počasnejša od Adobovega Acrobata, a ne toliko, da bi bilo moteče. Huje je, ker imamo na voljo samo različici za Okna (in pri Ziniu še za Maca), ne pa tudi za Linux ali, recimo, žepne računalnike.
Kakorkoli že, e-revije sicer še lep čas, vsaj dokler ne bodo iznašli dovolj priročnih in zmogljivih elektronskih bralnikov, ne bodo resneje ogrozile papirnatih, imajo pa že zdaj vrsto prednosti, ki marsikomu odtehtajo nekoliko manj udobno branje. Poleg tega je, četudi nameravate še naprej ostati zvesti papirnatim različicam, koristno vedeti, da je v spletu dosegljiv, bodisi brezplačno ali tudi ne, arhiv starih številk.
Revije v zapisu Zinio so na zaslonu videti natanko tako kakor na papirju.
