Programerske novice: januar 2005
Microsoft se je zavezal tudi k večjemu sodelovanju pri uporabi zapisov Pisarne v drugih programih in pomoči pri izdelavi filtrov za programe, ki bi želeli te zapise prepoznati in iz njih uvoziti ali vanje izvoziti lastno vsebino.
Odprti formati Pisarne
Ali bo vse skupaj res koristno za neodvisne razvijalce ali pa gre zgolj za še en slepilni manever, je težko reči, dejstvo pa je, da neodvisni pisarniški zapisi v narečjih XML, ki jih najuspešneje promovira OpenOffice, kmalu pa naj bi mu se pridružil tudi WordPerfect, postajajo vse pomembnejši in so v resnici odprti ter omogočajo enakopravno sodelovanje vseh zainteresiranih razvijalcev.
http://msdn.microsoft.com/office/
Podrobnosti procesorja Cell
To, da industrija igric marsikdaj poganja razvoj strojne in programske opreme, uporabnikom PCjev verjetno ni treba posebej dokazovati. Kljub temu je presenetljiva energija, s katero so se kar tri podjetja lotila razvoja novega procesorja, ki naj bi bil namenjen prav igranju. Govorimo seveda o procesorju "Cell", ki ga družno razvijajo IBM, Toshiba in Sony, najprej pa naj bi bil v rabi v novi igralni konzoli Sony Playstation 3 in pozneje tudi v sodobnih televizijskih sprejemnikih in najverjetneje tudi drugi potrošni elektroniki novega rodu. Sveži procesor je nadgradnja znane IBMove arhitekture POWER, ki pa je v marsičem izboljšana in prilagojena obdelavi večpredstavnih vsebin. Procesor je v resnici kar celoten sistem na čipu in bo v osnovi 64-biten, izdelan v 90-nanometerski tehnologiji SOI (Silicon-On-Insulator). Več jeder, ki bodo lahko sestavljala procesor, bo posebej prilagojenih hitri obdelavi digitalnih signalov. Zelo zmogljiva bo kapaciteta podatkovnih vodil, vhodni/izhodni vmesnik procesorja pa bo zelo prilagodljiv. Zanimivi zmožnosti čipa sta tudi upravljanje sredstev v resničnem času in strojna podpora zaščiti vsebine pred nepooblaščenim kopiranjem.
Podrobnejša tehnična specifikacija procesorja bo objavljena na mednarodni konferenci International Solid State Circuits Conference (ISSCC), ki bo februarja v kalifornijskem San Franciscu.
Priljubljenost jezikov
Novembrski indeks priljubljenosti programskih jezikov, TPC (TIOBE Programming Community), je prikazal zanimive rezultate. Indeks se izračunava s posebno metodologijo, ki upošteva svetovno razpoložljivost inženirjev, tečajev in ponudnikov, v formulo pa vstopa tudi navzočnost v priljubljenih iskalnikih, kot sta Google in Yahoo. Namen indeksa je preverjanje sposobnosti programerja ob trenutnem povpraševanju in določitvi, v kateri jezik velja vlagati v prihodnosti.
In kakšni so rezultati? Vodita C in java, vendar je prvi v blagem porastu, medtem ko druga počasi upada. Na tretjem mestu je C++, četrti pa visual basic. Sledita perl in PHP, preseneča pa delphi/kylix oz. object pascal, ki drži sedmo mesto, vendar kaže največji potencial za prihodnjo rast med prvo deseterico.
http://www.tiobe.com/tiobe_index/tekst.htm
Python 2.4
Končna, stabilna različica priljubljenega skriptnega programskega jezika python (2.4) je bila objavljena zadnji dan novembra po skoraj 18 mesecih dela. Novosti v jeziku so bile skrčene na minimum, največ pozornosti pa je bilo posvečene odpravljanju hroščev in zmogljivostnim izboljšavam, ki se poznajo na dokaj pospešenem delovanju kode. Več o novostih, skupaj s programskim paketom, najdemo na pythonovi domači spletni strani.
