Pro et contra
Odkar je Apple pri svojem novem iPhonu opustil vtičnice za slušalke in napovedal brezžične modele, se zdi, da so ožičenim slušalkam šteti dnevi. Pa so res?
Žice so standard
Matej Šmid
Menim, da ožičenosti pri slušalkah še kar dolgo ne bodo šteti dnevi. Za razliko od brezžičnega omrežja Wifi, ki je res hitro zakorakalo v naše domove, imajo namreč brezžične slušalke kar nekaj slabosti, ožičene pa, posledično, prednosti.
Omrežja so že v osnovi digitalna. Neodvisno od vrste medija, venomer se pogovarjamo o bitih, ki prenašajo informacijo. Zvok je, nasprotno, po definiciji analogen, saj gre za mehansko valovanje, ki se širi v zraku, ki ga zaznavajo naša ušesa. Nekje v verigi od danes vse bolj digitalnih nosilcev glasbe je torej treba urediti digitalno analogno pretvorbo. Če imamo ožičene slušalke, je to lahko v računalniku (telefonu, tablici), če so slušalke brezžične, pa v samih slušalkah. Izkaže se, da je pretvorba v slušalkah še vedno slabše izvedena, zvok je slabši, še posebej zato, ker je že digitalni prenos »po zraku« podatkovno omejen in »stisnjen«. Da razlike v kakovosti res ne bodo opazili prav vsi, zagotovo pa jo bodo opazili tisti, ki so slušalke že doslej uporabljali kot glasbilo za vrhunsko glasbeno reprodukcijo.
Obenem se je treba zavedati, da ima velika večina današnjih brezžičnih slušalk še vedno vsaj eno »žico« – tisto, s katero sta povezani leva in desna slušalka. Razlog je popolnoma tehnične narave – zelo težko je zagotoviti, da bi dve fizično ločeni napravici dovolj natančno in usklajeno predvajali zvok, da naša ušesa tega ne bi mogla zaznati. Da narediti take slušalke res ni kar tako, kaže že to, da Apple že skoraj pol leta mečka in »dodeluje« svoje brezžične slušalke za iPhone 7. Ne, ni jih še, le napovedali so jih. Ne nazadnje ima kar nekaj težav s takimi slušalkami tudi Samsung – modelu, ki smo ga preizkusili, je, recimo, občasno odpovedala sinhronizacija in smo ostali le z eno slušalko.
Sploh pa – to, da je Apple pred davnimi leti uspešno opustil disketne enote in potem tudi enote CD, ni enako trenutnemu poskusu opustitve fizične vtičnice za ožičene slušalke. Standardne »bananice« za slušalke so na tem svetu že toliko let, da se je z njimi združljivih naprav nabralo že toliko, da jih bo res zelo težko kar naenkrat zavreči. Z njimi smo, tudi v telefone, lahko priklapljali vse, od slušalk do studijskih naprav, od mikrofončkov do mikrofonov. Uporabniki iPhonov 7 (in telefonov Lenovo Moto 7) tega zdaj pač ne morejo več početi.
Za brezžične slušalke
Boris Šavc
ivimo v času brezžičnosti. Edini računalniki, ki se še prodajajo, so prenosniki, ki praviloma nimajo več vhoda za fizično omrežno povezavo, ob naročilu televizijskega paketa nas prodajalka vpraša, ali želimo tudi napravico, ki bo sliko brez žic prenesla na dodatni televizor, pametni telefon, ki je postal prava glasbena skrinjica vsakogar med nami, pa se po zraku brez težav priklopi na n-število predvajalnih naprav. Zakaj bi v dobi take mobilnosti sploh še posegali po okornih, z žico obteženih slušalkah? Zagovorniki minulega pravijo, da zaradi kakovosti zvoka. Poleg tega brezžične slušalke do nedavna niso bile nikoli res brezžične, saj je par slušalk vedno povezovala taka ali drugačna žica.
Vsekakor je nekaj resnice v njihovih besedah. Zvok se pri brezžičnih slušalkah iz digitalnega signala pretvori v analogni v naglavnem okrasju, in ne v napravi, kot je to običajno pri poslušanju glasbe z žicami. Zaradi tega so brezžične slušalke že v osnovi dražje in zvok slabši. Novejši modeli kljub temu dokazujejo, da razliko v kakovosti zvoka opazi vedno manj ljudi, obenem pa so se cene kakovostnih brezžičnih slušalk zaradi priljubljenosti občutno znižale. Oblikovalci slušalk so šli še korak dlje, znebili so se tudi zadnjih žic, ki so povezovale desno in levo uho. Najbolj razvpit primer take inovacije so Applove slušalke AirPods, ki pridejo na trg januarja.
Zadržkov praktično ni več. Z brezžičnimi slušalkami med poslušanjem glasbe danes vozimo, telovadimo, delamo, se zabavamo, beremo in še kaj bi se našlo. Odsotnost žic nam daje svobodo pri premikanju, priročnost pri shranjevanju ter širino pri povezovanju. Nikoli več se ne bodo nadležne žice zapletale, ne bomo preklinjali vozlov tik pred odhodom na vsakdanji tek ali iskali pretvornika, ki bi malo banano spremenil v večjo, da bi v kakovostnem zvoku lahko uživali na pregrešno dragem stolpu v dnevni sobi. Res je, da povezava Bluetooth tudi v najnovejši različici ni tako ustrežljiva, kot bi si želeli, in je včasih pri parjenju neverjetno trmasta, pa še slušalke brez žic je za nameček treba redno polniti, a pridobitve ob minimalni izgubi kakovosti, ki jo opazi malokdo, so velikanske. Izdelovalci mobilnih naprav in predvajalnikov v izdelke ne vgrajujejo več vhodov za klasične slušalke. Posamezniki se upirajo napredku in pravijo, da njihove poteze vodi sla po večjem zaslužku, večina, h kateri sodim tudi sam, pa ve, da gre zgolj za evolucijo. Zgodovina je polna enakovrednih primerjav. Sam se iz glave na primer spomnim gneva nad izdelovalci računalnikov, ko so opustili predvajalnike/snemalnike CD in DVD. Menim, da jih danes nihče več ne pogreša
