Pogoste »oblačne« napake
Je vaše poslovanje pripravljeno na selitev v računalniški oblak? Ta novi »virtualni« svet obljublja nižje stroške, višjo produktivnost, praktično neomejeno skalabilnost in še marsikaj drugega. A kdor se poda na pot v oblake brez dobrega načrta, utegne biti razočaran.
Računalništvo v oblaku je vsekakor prihodnost informatike. Pri prehodu ali prenosu (dela) poslovanja v oblak pa lahko podjetja storijo več napak, ki poskrbijo, da želeni rezultati izostanejo. Izpostavljamo ključnih pet napak, ki se jim vsekakor velja izogniti.
Nikamor brez načrta
Prenos poslovanja ali pa zgolj dela poslovanja, aplikacij ali bremen IT v oblak zahteva temeljit načrt. Na ključna vprašanja mora podjetje poznati odgovore še pred samo selitvijo, če ne želi biti negativno presenečeno. Oblačna okolja ponudnikov veljajo za nadpovprečno zanesljiva in varna in to dejansko tudi so. A to še ne pomeni, da lahko ponudniku slepo zaupamo. Prav tako, kot mora podjetje poznati načine, kako bo obnovilo svoje poslovanje, če ga doleti katastrofa (torej kako bo obnovilo podatke iz oblaka), mora tudi ponudnik oblačne storitve podjetju pojasniti, kako (in kako hitro) bo podjetju povrnil podatke, če njegov podatkovni center doleti katastrofa. Dejstvo je, da morata imeti tako ponudnik kot stranka jasno opredeljene postopke obnove poslovanja in jih tudi preveriti v praksi (papir pač prenese vse). Med nujne načrte sodi tudi morebitna integracija oblačnih storitev s poslovnim okoljem. Zelo verjetno je, da bo treba prilagoditi poslovne procese in način dela zaposlenih, če naj podjetje izkoristi vse prednosti računalniškega oblaka.
Izbira ustreznega paketa ali storitve
Podjetja, ki se šele spoprijemajo z računalniškim oblakom, pogosto ne poznajo dejanskih stroškov oblačnih storitev in so pogosto prepuščena vplivu ponudnika. Ta jim lahko predlaga rabo paketa ali modela, ki stane (in tudi ponuja) več, kot sicer podjetje dejansko potrebuje. Za »oblačne začetnike« je tako priporočljiv najem storitev, ki omogočajo plačilo po dejanski rabi in spremljanje te rabe. V nadaljevanju lahko podjetje glede na vzorce rabe presodi, ali morebiti s paketno ponudbo lahko doseže (še) boljšo ceno. Pri rabi storitev in poslovnih aplikacij iz oblaka velja izračunati tako kratkoročne kot dolgoročne stroške/prihranke in upoštevati tveganje selitve v oblak oziroma vztrajanja v krajevnem okolju IT. Najboljše oblačne storitve so tiste, ki podjetju prinesejo pravo kombinacijo kakovosti storitve, prilagodljivosti in cene. Osredotočanje na najnižjo ceno je pogosto povezano s kopico kompromisov, ki ne vodijo do najprimernejšega oblačnega okolja (razen če podjetje sodi med informacijsko najmanj zahtevne).
Najboljše oblačne storitve so tiste, ki prinesejo pravo kombinacijo kakovosti, prilagodljivosti in cene.
Skrb za varnost in zasebnost podatkov
Zavedajoč se prihajajoče uredbe GDPR in siceršnjih regulativ v posameznih panogah gospodarstva (denimo v bančništvu in zavarovalništvu), mora podjetje upoštevati tudi zakonodajo in regulativo ter strankam zagotavljati zasebnost osebnih in drugih podatkov. To lahko pomeni določeno oviro pri tem, katere podatke podjetje lahko shrani v oblak, katero vrsto oblaka ali oblačne storitve uporablja in postavljanje omejitev, kdo od zaposlenih (tako zaposlenih v podjetju kot tistih na strani ponudnika) sploh lahko ima dostop do teh podatkov. Posledice odtekanja informacij, kraje in zlorabe podatkov so za praktično sleherno podjetje zelo zelo drage – ne le v denarju, temveč tudi v ugledu – in marsikatero podjetje se po takšni »napaki« ne pobere več. Še pred selitvijo podatkov v oblak je treba pregledati, katere podatke lahko podjetje v njem hrani in obdeluje, in se spoznati z zakonodajo. Seveda mora podjetje preveriti, ali tudi ponudnik posluje skladno z vsemi zahtevami zakonodaje in regulative, drugače velja poiskati drugega ponudnika.
Oblak ne sme imeti odprtih vrat
S tem, ko podjetje zaposlenim omogoči dostop do oblaka, mora poskrbeti tudi za zanesljiv nadzor in upravljanje. Vsi zaposleni pač ne smejo imeti možnosti zamenjave gesel, brisanja datotek ipd., saj to kar kliče po težavah. Ob zagotavljanju dostopa do oblačnih aplikacij in storitev mora podjetje sprejeti varnostne politike in pravila dostopa za posamezno delovno mesto ter uvesti upravljanje identitet in nadzor dostopa ter ustrezno izobraziti zaposlene. Varnost v oblaku je vendarle odgovornost vseh, ki ga uporabljajo.
Izbira napačne oblačne rešitve
Kupovanje »oblaka iz kataloga« je slaba zamisel. Računalništvo v oblaku pozna več poslovnih modelov, ki so si med seboj zelo različni. Če podjetje izbere napačnega, se lahko kaj hitro sooči s težavami, kot so pomanjkanje prostora in zmogljivosti, storitve, ki jih ne potrebuje, preplačilo storitev ipd. Še preden se informatike in drugih oddelkov v podjetju loti oblačna nakupovalna mrzlica, mora podjetje opraviti analizo, katere storitve in aplikacije dejansko potrebuje, se zavedati svojih omejitev in šele nato preučiti ponudbo različnih ponudnikov glede zagotavljanja storitev, varnosti, prilagodljivosti, razširljivosti in rasti ...
