Paradoks digitalne preobrazbe
Zadnje leto se zdi, da vsi v IT (in širše) govorijo le še o umetni inteligenci, toda ob analizi trendov digitalne preobrazbe hitro postane jasno, da generativna umetna inteligenca in strojno učenje nista edini inovaciji, na kateri velja biti pozorni.
Ponovimo, kaj digitalna preobrazba sploh je. To je proces uvajanja digitalnih tehnologij za ustvarjanje ali spreminjanje poslovnih procesov ter omogočanje pozitivnih sprememb znotraj in zunaj podjetij. Podjetje ali organizacija lahko preide na tehnologije v oblaku, s čimer poenostavi shranjevanje podatkov in omogoči zaposlenim dostop do informacij od koderkoli. Ta prehod lahko izboljša tudi storitve za stranke, saj omogoča hitrejše odzivanje in bolj tekoče sodelovanje z zunanjimi partnerji. Skratka, digitalna preobrazba s tehnologijo zasleduje organizacijske oziroma poslovne cilje. V praksi je zato pogosta napaka, ko podjetja digitalno preobrazbo prevalijo zgolj na pleča zaposlenih v oddelku IT, saj ti nujno ne poznajo vseh poslovnih skrivnosti oziroma recepta za uspeh – kako bi ga torej lahko nadgradili?
Dobrodošli v paradoksu digitalne preobrazbe. Ta mora vključiti vse zaposlene. In jih tudi bo. Pričakovati je, da bodo zaposleni, opremljeni s t. i. »nizkokodnimi« orodji z umetno inteligenco, prevzemali čedalje več področij oziroma projektov digitalizacije in tako presegli okvire in domet oddelka IT. Vsak naj uredi svoj kotiček, kajne? Mogoče, če mu bo to dovoljeno oziroma bo podprto (beri: financirano) in spodbujano. Finančna matematika digitalne preobrazbe razkriva dodatno ironijo. Naložbe v digitalno preobrazbo še naprej naraščajo, tržišče in same rešitve dozorevajo. Vedno več je dobrih praks, ki jih je skorajda moč uvesti po načinu kopiraj-prilepi. Pa je to dovolj? Za sledilce vsekakor, za tiste, ki radi narekujejo tempo razvoja in pobirajo smetano, nikakor. Na kaj morate torej biti pozorni, ko se kot podjetje digitalno preobražate?
Umetna inteligenca kot kerozin
Med vsemi tehnologijami, ki bi lahko »vžgale« digitalno preobrazbo v slehernem podjetju, se zdijo tehnologije umetne inteligence daleč najprimernejše. Poslovna preobrazba, ki jo poganja umetna inteligenca, se je kot trend pojavila leta 2023, saj je vse več podjetij praktično čez noč začelo na generativno umetno inteligenco gledati kot na vir konkurenčne prednosti. To drži še danes. Pospešena uvajanja tehnologije generativne umetne inteligence in predvsem t. i. programskih agentov, ki zaposlenim pomagajo pri delu, imajo pomembno vlogo pri ponovnem izumljanju poslovnih procesov. Preobrazbo z umetno inteligenco bo vse težje ločiti od digitalne preobrazbe.
Družba IDC napoveduje, da bo digitalna preobrazba leta 2027 na podlagi vlaganj v umetno inteligenco na svetovni ravni narasla do vrednosti 3,9 bilijona dolarjev. V družbi Accenture so generativno umetno inteligenco s programskimi agenti »krstili« za najbolj transformativno tehnologijo naslednjega desetletja. Torej bo že nekaj na tem …
Umetna inteligenca, ki z avtonomnimi agenti avtomatizira delovne postopke, torej postaja digitalna delovna sila in tako na novo opredeljuje avtomatizacijo v panogah, kot so zdravstvo, finančne storitve, energetika in maloprodaja. Na to se moramo čim prej pripraviti – tako podjetja kot uporabniki.
Zaposleni kot razvijalci
Digitalna preobrazba seveda lahko spremeni tudi to, kdo opravlja delo. Nedavne raziskave kažejo, da se bo odgovornost za digitalno preobrazbo razpršila po podjetjih in ne bo (več) skoncentrirana v oddelku IT. Številne frustracije na področju digitalne preobrazbe podjetij namreč izhajajo iz tega, da imajo podjetja premalo osebja IT za zagotavljanje digitalnih zmogljivosti, kot tudi iz tega, da informatiki ne razumejo potreb posameznih poslovnih uporabnikov. Zakaj ne bi torej tem omogočili, da si sami sestavijo in »naklikajo« rešitve, ki jih potrebujejo za svoje delo? Seveda pod budnim očesom oddelka IT, da se ne razpase senčni IT, ki ga ne bo mogoče obvladati.
Da digitalna preobrazba podjetij traja predolgo, je kriva tudi kadrovska podhranjenost podjetij. Vsa pač ne premorejo programerjev, razvijalcev aplikacij, podatkovnih znanstvenikov in podobnih kadrovskih profilov. Edini način, da podjetja zapolnijo kadrovsko praznino, je večji poudarek na razvoju spretnosti obstoječih zaposlenih. Te je treba opolnomočiti, predvsem tehnološko, saj oni najbolje vedo, kaj bi jim lahko pri delu pomagalo. Strokovnjaki podjetjem predlagajo, naj zaposlenim omogočijo ustvarjanje poslovnih procesov, mobilnih aplikacij, avtomatiziranih delovnih postopkov in analizo podatkov s poenostavljenimi programskimi rešitvami ali pa s podporo programskih agentov z umetno inteligenco.
Družba Forrester Research meni, da bo razvoj takšnih zaposlenih spodbudila prav generativna umetna inteligenca. Podjetje v svojih napovedih za letošnje leto meni, da bodo razvijalci, ki niso del oddelka IT, letos ob pomoči nizkokodnih orodij ustvarili že 30 odstotkov vseh aplikacij za avtomatizacijo (delov) poslovanja.
Vse kot storitev
V okviru digitalne preobrazbe poslovanja so številna podjetja večino IT-okolja selila in preselila v oblak ter nato strojno in programsko opremo uporabljala kot storitev. Zdaj je čas za še naprednejši oblak. Čeprav je dostop do podatkov prek oblaka, ki igra vlogo nekakšnega digitalnega vozlišča, danes že stalnica, ga številna podjetja vse bolj sprejemajo, da bi lahko dostopala do informacij, kadarkoli in kjerkoli jih zaposleni potrebujejo. Oblak tudi močno olajša sodelovanje – znotraj in zunaj podjetja. Poleg tega se aplikacije, ki temeljijo na oblaku oziroma oblačnih storitvah, zaradi vsesplošnega odobravanja uporabnikov lažje uvajajo, podjetjem pa dajejo boljše rezultate. Številna podjetja zato že sprejemajo trend »vse kot storitev« (XaaS), kjer je malodane vse potrebno za poslovanje podjetjem na voljo v obliki naročnine v oblaku.
Da digitalna preobrazba podjetij traja predolgo, je kriva tudi kadrovska podhranjenost podjetij.
Podatki kot sidra
In potem so tu še podatki, razdrobljeni, neurejeni – najostrejša čer digitalizacije. Ne le katere podatke in kako jih preseliti v oblak (če sploh), izziv je predvsem v njihovem upravljanju. Pa ne le podatkov, ki nastanejo znotraj podjetja. Podjetja si v sklopu digitalne preobrazbe želijo platform s podatki o strankah, ki jim omogočajo boljšo personalizacijo ponudbe, storitev in uporabniških izkušenj. Vsaka interakcija stranke/potrošnika s podjetjem, od prvega klika na spletni strani ali družbenih omrežjih do spletnega naročila, ustvarja dragocene podatke. Brez pravih orodij sta lahko organizacija in pretvorba obsežnih podatkov o strankah v uporabne vpoglede nerešljiv izziv.
Platforma za podatke o strankah združuje vse podatke o njih v en sam profil in v realnem času zagotavlja enoten pogled na stranko. Tako lahko odločevalci (oziroma kdorkoli ima stik s stranko) hitro analizirajo vpoglede in hitro ukrepajo za spodbujanje konverzij, saj so podatki organizirani in varno shranjeni v eni osrednji zbirki podatkov. Podatkovne platforme, tako kot druga tovrstna orodja, podjetjem omogočajo, da v celoti razumejo svoje stranke in jim ponudijo izjemno izkušnjo. V praksi veliko projektov s področja digitalne preobrazbe uspe ali pade prav zaradi upravljanja podatkov, saj so ti gorivo sodobnega poslovanja.
V ospredju ali ozadju?
Digitalna preobrazba je večino svoje IT-zgodovine obravnavana kot osrednji projekt ali pobuda v podjetju, toda poslovne in tehnološke sil(nic)e so tudi v primeru digitalne preobrazbe poskrbele za njen razvoj. V praksi sta se v zadnjih letih zmanjšala tako število kot obseg projektov s področja digitalne preobrazbe. In to ne zgolj zaradi vsesplošnega varčevanja in krčenja proračunov, temveč najpogosteje zaradi nepotrpežljivosti vodstva s hitrostjo sprememb (in spremljajočih stroških) ter z zapoznelimi rezultati. Obenem so številne nove tehnologije umetne inteligence pritegnile pozornost podjetij in prevzele pozornost, ki je prej pripadala digitalni preobrazbi. Ta se tako iz ospredja vse bolj seli v ozadje, kar pa ni nujno slabo. Seveda bo imperativ projektov digitalne preobrazbe ostal enak, a še bolj očitno usmerjen k poslovnim rezultatom – do naložb bodo (bolj) upravičeni tisti projekti, ki bodo obljubljali hitrejše povračilo naložbe, tehnologija pa bo (še vedno) predstavljala predvsem sredstvo za doseganje rezultatov.
Umetna inteligenca je ta hip najvidnejši vzvod preobrazbe, s čimer na vrhu prioritet nadomešča druge tehnologije in področja. V preteklosti so to vlogo imeli sistemi ERP, analitične rešitve, podatkovne platforme … Umetna inteligenca pa je vsaj v nečem posebna – kaj lahko zasenči digitalno preobrazbo kot tako. Zaradi premika v ozadje še ni nujno, da je/bo digitalna preobrazba manj pomembna. Sprememba njene vloge je lahko celo dobra – gre za uveljavljeno metodo izboljševanja poslovanja, svojo relevantnost pa ohranja s tem, da je praktično podlaga za kakršnekoli inovacije na področju umetne inteligence.
