Olympus SP-510UZ
Olympusova priljubljena aparata z veliko optično povečavo C-765 in C-770 smo v Monitorju preizkusili pred več kot dvema letoma. No, v tem času je Olympus na tem področju, kljub temu da gre za pionirja pri aparatih z veliko optično povečavo, nekoliko zaspal. To je s pridom izkoristila konkurenca in ga ne samo dohitela, temveč v marsikaterem pogledu tudi prehitela.
SP-510UZ je torej Olympusov odgovor na napredek konkurence in naslednik zgoraj omenjenih aparatov. Ima 10× optično povečavo (konkurenti sicer ponujajo že 12×), tipalo z ločljivostjo 7 megapik, velik zaslon LCD z diagonalo 6,4 cm in druge priboljške. Presenetljivo pa nima sistema optičnega stabiliziranja, ki je danes skorajda obvezna oprema vsakega novega aparata z veliko optično povečavo.
Aparat poganjajo štiri baterije ali akumulatorji AA. Posnetki se (značilno za Olympus) zapisujejo na pomnilniške kartice vrste xD. Prebujanje aparata traja približno 3 sekunde - lahko bi šlo tudi hitreje. Sistem ostrenja deluje hitro in tudi zanesljivo, le v temnejših razmerah in pri daljši goriščni razdalji si vzame nekaj več časa. Fizična velikost fotoaparata znotraj tega razreda ni pretirana, saj je dobršen del objektiva skrit v ohišju in se prikaže šele po vklopu aparata, pred tem pa moramo ročno odstraniti zaščitni pokrovček. Motiv poiščemo prek zaslona LCD ali elektronskega kukala EVF, pri čemer smo raje uporabljali zaslon LCD, saj se je slika v EVF v temnejših razmerah obnavljala prepočasi. Nekaterim uporabnikom bo prišla prav možnost ogleda živega histograma med zajemanjem posnetka.
Možnosti nastavitev je veliko, z možnostjo povsem ročnih nastavitev parametrov fotografije vred, izbira pa je možna tudi med številnimi scenskimi nastavitvami. Zanimiv je gumb na vrhnji stranici aparata, ki vklopi funkcijo zmanjševanja "stresenosti" posnetkov. Ta deluje tako, da občutno poveča razpon ISO vse tja do 2500 in s tem skrajša čas osvetlitve, a hkrati poveča zrnatost posnetkov. Dejstvo pa je, da so posnetki pri ISO 400 sicer še sprejemljivi, pri višjih vrednostih ISO pa predvsem na temnejših delih zrnatost preveč izstopa.
Kakovost posnetkov je dobra. Zahvaljujoč dobri ostrini, številnim podrobnostim in barvno pravilni zasičenosti so posnetki na pogled nadvse naravni, prav tako nismo opazili večjih kromatskih popačenj. Na posnetkih se je tu in tam pokazal učinek rdečih oči, ki ga delno sicer lahko odpravimo že v samem aparatu. Je pa SP-510UZ tu in tam ustvaril preosvetljene posnetke, kar se pozna v "zažganosti" svetlih delov. To lahko z nekaj ročnega nastavljanja sicer učinkovito obidemo.
Gre torej za aparat, ki mu ne gre očitati veliko. Kljub temu je znotraj svojega razreda zgolj povprečen, saj se na trgu spopada z močno konkurenco. Je pa SP-510 zato nekaj cenejši od neposrednih konkurentov.
Olympus SP-510UZ
Razred: Z veliko optično povečavo.
Efektivna ločljivost tipala: 7,1 milijona pik.
Tehnična zmogljivost: 5.
Kakovost fotografije: 7.
Zasnova aparata: 7.
Tehnične lastnosti: Objektiv 38-380 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-3,7; ostrenje 0,6 m-neskončno (7 cm-120 cm makro); čas od 1/1000 do 15 s; domet bliskavice do 4,5 m; razpon ISO: samodejno, 50, 100, 200, 400, 800, 1600.
Cena: 91.200 tolarjev.
Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si.
Za: Razmeroma ugodna cena, preprosta raba.
Proti: Nima optičnega stabilizatorja, občasno preosvetljeni posnetki.
