Objavljeno: 10.3.2005 11:54 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor November 2004 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi

Olympus Mju-mini digital

Da so lahko fotoaparati tudi modni dodatek, je prvi zares pokazal Canon s svojim modelom Ixus I. Zdaj mu sledi tudi Olympus - z modelom Mju-mini digital.

Oblikovno mali Mju res izstopa in je popolnoma drugačen od običajnih fotoaparatov. Nekoliko poševno zašiljen, z izbirnim gumbom v obliki vijaka na zgornji strani in tesno prilegajočim se pokrovčkom za objektiv res pritegne pogled. Še posebej, če smo si ga omislili v eni izmed petih barv (ki so na voljo ob običajni srebrni). Širok in visok je kljub temu enako kot večji Mju (Mju 300 ali 410), je pa tanjši (28 namesto 34 mm) in lažji (165 proti 220 g). Od zunanjosti očara še velik zaslon LCD, ki ima kar 53 mm po diagonali in je zelo svetel in kontrasten. Še najlepše pri vsem je, da je fotoaparat odporen proti "vremenskim vplivom", kot pri Olympusu pravijo temu, da ne bo nič hudega, če nas ujame dež ali če nam fotoaparat pade v sneg. Škoda, da ni odporen tudi proti mehanskim poškodbam, saj bo verjetno kaj kmalu pridelal kakšno prasko ali praskico (naš jo je že).

Majhnost ima seveda tudi svoje slabosti. Predvsem je s fotoaparatom težko enoročno fotografirati, kajti za palec na zadnji strani je skorajda premalo prostora (mimogrede lahko pritisnemo tipko za nastavitveni menu), pa tudi spredaj smo pogrešali boljši oprijem. Moti tudi kovinski nastavek za vrvico na sprednji strani, čeprav se ga privadimo.

Vgrajeno je zmogljivo 4-milijonsko tipalo (zanj je priložena 16 MB kartica xD odločno premajhna), vendar pa objektiv zmore le dvakratni zum (ustreza 35-70 mm leica). Pogrešali smo tudi optično kukalo. Slednje bi prišlo prav predvsem za fotografiranje v mraku, ko je na LCDju videti zelo malo. V mraku se fotoaparat tudi sicer ne obnese najbolje, saj nima vgrajene lučke za ostrenje, zato mu prava izostritev le redko uspe. V kar nekaj primerih pa se nam je zgodilo, da je bila ostrina zelo slaba, četudi je indikator pred sprožitvijo pokazal, da bo posnetek izostren. Nekaj težav z ostrino smo imeli tudi pri makro fotografiranju.

Fotografiranje na dnevni svetlobi se, nasprotno, obnese zelo dobro. Izdelki so barvno pravilni in lepo osvetljeni. Hitrost fotografiranja je dobra, saj lahko novo fotografijo izdelamo bolj ali manj vsako sekundo, če le ne potrebujemo bliskavice.

Omenimo še, da je vgrajeno nekaj osnovnih možnosti popravljanja (izostritev slike, t. i. ribje oko) in pomanjševanje izdelkov. Upali bi si trditi, da bi bilo bolje, ko bi v Olympusu vgradili katerega izmed prednastavljenih programov fotografiranja (če se že za ročno nastavljanje časa in zaslonke strinjamo, da ne sodita v tak tip fotoaparata). Npr. takega, ki bi omogočal izdelavo nočnih fotografij, če je na spodnji strani že navoj za stojalo (ali stojalce).

Mali Mju lepo sede v vsak žep, še posebej pa v žensko torbico, kamor najverjetneje bolj sodi. Namenjen pa bo le dnevnemu fotografiranju, čeprav je res, da tudi deževno vreme ne bo moteče... Presenetljivo, da tak "modni dodatek" ne stane nič kaj dosti več kot "navadni" digitalni fotoaparati.

Olympus Mju-mini digital

Olympus Mju-mini digital

Razred: Žepni.

Efektivna ločljivost tipala: 3,9 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 5,8-11,6 mm (ekvivalent 35-70 mm); svetlobna jakost 3,5-4,9; ostrenje 0,5 m-neskončno (8-50 cm makro); čas od 1/1000 do 4 s; ISO samodejno od 64 do 500.

Cena: 85.200 tolarjev.

Prodaja: Olympus Slovenija, www.olympus.si, (01) 236 33 11.

Za: Vpadljiva zunanjost, majhnost, odpornost proti vremenskim vplivom.

Proti: Slabo ostrenje v mraku in v makro načinu, nima optičnega okularja, nima prednastavljenih načinov fotografiranja.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
  • Namesto menjave strojne opreme CERN menja Linuxovo distribucijo

    Povsem spodobni kosi strojne opreme lahko nenadoma zastarijo, ko se proizvajalci programske opreme odločijo, da jih ne bodo več podpirali. To se je zgodilo celo v CERN-u, pa čeprav uporabljajo odprtokodno programsko opremo. Zato bodo na računalnikih, ki krmilijo specializirane instrumente, RHEL zamenjali z Debianom.

    Objavljeno: 14.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji