Objavljeno: 10.3.2005 11:53 | Avtor: Arnold Marko | Monitor Marec 2003 | Teme: preizkus, foto, nenehni testi

Olympus Mju 300 digital

Olympus je v svetu digitalne fotografije že dokaj staro ime, v nižjem razredu analognih fotoaparatov pa se ponaša tudi z enim najuspešnejših modelov sploh, to je model Mju. Doslej so ga (v različnih serijah) prodali kar okoli 25 milijonov kosov. Nič čudnega torej, da so si v Olympusu vzeli čas za načrtovanje digitalne različice tega priljubljenega modela, z upanjem, da bo prišel vsaj blizu uspešnosti analognega. Mju 300 digital prinaša dobrodošlo novost in prednost - njegovo ohišje je bolj ali manj odporno proti vremenskim vplivom, kot sta dež ali sneg. Razvoj takega aparat niti ni povezan s tako majhnimi težavami, saj mora elektronika digitalnih fotoaparatov nekako odvajati toploto, drugače se na tipalih CCD hitro naredi odločno preveč šuma kot posledica previsoke temperature v ohišju aparata. V Olympusu so se torej lotili odpravljanja te težave in dokaj uspeli. Dokaj pravimo zato, ker je treba kljub temu priznati, da novinec pri občutljivosti za šum ni ravno med uspešnejšimi primerki digitalne tehnologije, a se vseeno po rezultatih glede tega uvršča nekje v spodobno sredino - to pomeni, da povprečen ljubiteljski uporabnik tega v vsakdanji rabi večinoma niti ne bo opazil.

A pojdimo po vrsti. Kar zadeva obliko in ohišje digitalnega Mjuja, mu lahko očitamo le malo, čeprav je zelo trdno izdelan. A vsega 220 gramov težko kovinsko ohišje srebrne barve nekoliko drsi. In čeprav je videz subjektivna stvar, lahko vseeno zapišemo, da so v Olympusu tudi obliki posvetili precejšnjo pozornost, tako da odstopa od oblikovalskega povprečja. Še najbolj zaščitni pokrov objektiva, ki rabi tudi kot stikalo za vklop (kadar želimo aparat vklopiti, ga namreč porinemo vstran). Žal so pri snovanju tega pokrova (kot tudi pri skoraj vseh drugih Olympusovih modelih) pozabili namestiti dodatno varovalo, ki bi preprečevalo, da bi pokrov prehitro zdrsel. Ohišju zamerimo tudi to, da se vratca litijevega akumulatorja prav tako zelo rada odprejo, kar je nemara še večja težava, saj se, če so ta vratca odprta, izgubi vremenska odpornost. Vseeno lahko iz lastnih izkušenj zagotovimo, da je aparat zelo odporen proti vlagi, saj mu tudi padci v sneg in podobne neprijetnosti ne pridejo do živega, le obrisati ga je treba s suho krpo.

Mju se ponaša s tipalom, ki zapisuje slike pri ločljivosti 3,14 milijona pik (2048 × 1536 pik). Ta tudi v nižjem razredu digitalnih fotoaparatov postaja vedno bolj standardna (model 400, ki ga še nismo preizkusili, se ponaša celo z ločljivostjo 4 milijone pik). Objektiv zmore trikratno optično povečavo, pri čemer je goriščna razdalja v širokem kotu enaka 35 mm v klasični analogni fotografiji, ob največji povečavi pa 105 mm. Svetlobna jakost objektiva je sicer dokaj povprečna (od 3,1 do 5,2), tako da mu v slabih svetlobnih razmerah hitro poide sapa, k čemur ne prispeva niti dokaj majhen največji čas odpiranja zaslonke (le do pol sekunde) in tudi nekoliko skromna maksimalna občutljivost ISO (samodejno jo prilagaja od 80 do največ 320 ASA).

Za merjenje svetlobe sta na voljo dva načina, tako imenovani ESP, ki s primerjanjem povprečja in središčne točke poskuša določiti čim boljše razmerje med njima, in merjenje glede na središčno točko izreza. ESP je sicer boljši od merjenja povprečja glede na celotno sliko, kljub temu pa slabši od večpodročnega merjenja, ki ga uporabljajo neposredni konkurenti. Tako je enakomernost in pravilnost osvetlitve posameznih delov slike zadovoljiva, a nikakor ne vrhunska, kar se pozna še posebej pri zelo raznovrstnih ozadjih (veliko različno osvetljenih delov slike). Kot smo že omenili, je tudi občutljivost za šum dokaj velika, tako da kak dodaten algoritem za odpravljanje tega aparatu nikakor ne bi bil v škodo, prav tako ne nekoliko natančnejše in hitrejše ostrenje. Pa vendarle lahko zapišemo, da so vse naštete pomanjkljivosti pomembne bolj za tiste, ki od fotografije zahtevajo nekaj več, kakor za tiste, ki imajo aparat za preprosto ljubiteljsko fotografijo - ti teh pomanjkljivosti večidel sploh ne bodo opazili.

Kar zadeva menuje, so podobni tistim, ki jih pri Olympusu poznamo tudi sicer. To pomeni, da so dokaj uporabni, nekaj osnovnih možnosti pa je hitreje dostopnih prek prvega "krožnega" menuja (ki nas šele vodi do glavnega menuja), nekaj pa tudi neposredno prek smernih tipk. S temi izbiramo tudi enega od sedmih programov, ki omogočajo bolj prilagojeno obnašanje samodejnega delovanja določenim scenskim razmeram ali snemanje kratkih filmčkov v zapisu Quick Time. Moti pa, da si aparat naših nastavitev ne zapomni, tako da je treba po izklopu vedno znova nastavljati vse na novo. Če, recimo, ves dan slikamo v razmerah, ki zahtevajo določeno kompenzacijo osvetlitve (recimo v zasneženi pokrajini), je to zelo moteče, lastnih nastavitev pa temu Olympusu ne moremo določiti. Omenimo še, da Mju ne omogoča zajemanja temperature bele točke, tako da bi jo uporabnik elektroniki "pokazal", temveč smo omejeni na štiri prednastavitve, ki pa v določenih razmerah odpovejo kot pri praktično vseh digitalnih fotoaparatih brez te možnosti.

Za konec pohvalimo še nadvse vzdržljiv litijev akumulator, ki je tudi v popolnem mrazu (ki sicer zelo slabo vpliva na delovanje akumulatorjev) ob popolnoma normalni rabi zdržal okoli 200 posnetkov, in končajmo opis z mislijo, da bo novi Mju 300 zanimiv za vse tiste, ki želijo imeti zanesljivega in zdržljivega sopotnika za manj zahtevno fotografijo, pa tudi za tiste, ki potrebujejo predvsem zanesljivost in odpornost svojega "tretjega očesa". In če odmislimo omenjene pomanjkljivosti novinca, lahko mirno zapišemo, da Mju 300 sodi med boljše modele v nižjem razredu digitalne fotografije, ki ga bodo mnogi gotovo z veseljem uporabljali v vsakdanjem življenju.

Olympus Mju 300 digital

Razred: Nižji (omejen ročni nadzor, povprečna zmogljivost).

Efektivna ločljivost tipala: 3,14 milijona pik.

Tehnične lastnosti: Objektiv 35-105 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 3,1-5,2; ostrenje 0,5 m-neskončno (20 cm-neskončno makro); čas od 1/1000 do 1/2 s; doseg bliskavice od 0,5 do 4 m; ISO samodejna (od 80 do 320 ASA).

Cena: 69.600.

Prodaja: Olympus Slovenija in Petra Marketing, (01) 236 33 10 in (01) 423 45 10, www.olympus.si in www.petramarketing.si.

Za: Majhno, trdno in proti vlagi odporno ohišje, enostavna raba, zdržljiv litijev akumulator.

Proti: Zaščitni pokrov objektiva in vratca akumulatorja se prelahko odprejo, počasno ostrenje, ne zapomni si nastavitev.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Severna Koreja s kriptovalutami in lažnimi zaposlenimi nakradla milijarde

    Za razliko od praktično vseh ostalih držav se Severna Koreja v veliki meri zanaša na internetni kriminal in kriptoprevare za financiranje delovanja države in izogibanje sankcijam. Tudi eden večjih letošnjih vdorov, ko so neznanci z borze Bybit ukradli za poldrugo milijardo dolarjev kriptovalute ether, je bil plod Severne Koreje.

    Objavljeno: 27.10.2025 07:00
  • Popolnoma drugačno električno kolo

    Rivianovo hčerinsko podjetje Also, specializirano za mikromobilnost, je predstavilo inovativno električno kolo TM-B (Transcendent Mobility - Bike), ki obljublja povsem novo izkušnjo vožnje. 

    Objavljeno: 23.10.2025 16:00
  • V Londonu vam bodo verjetno ukradli telefon

    Samo v lanskem letu so v Londonu ukradli 80.000 pametnih telefonov, kar je v milijonski metropoli sicer malo, a vseeno precej več kot v drugih podobno velikih mestih v Evropi. In približno tretjino več kot leto pred tem. Trend je torej zaskrbljujoč.

    Objavljeno: 23.10.2025 05:00
  • V ZDA bodo retroaktivno prepovedali DJI-jeve letalnike

    Ameriška Zvezna komisija za telekomunikacija (FCC) je sprejela sila nenavadno odločitev in za nazaj prepovedala uporabo naprav, ki jih je že odobrila in sprostila njihov uvoz v ZDA. Odločitev, da to smejo storiti, so sprejeli s tremi glasovi za in nobenim proti. Uperjena je proti kitajskemu proizvajalcu letalnikov DJI.

    Objavljeno: 3.11.2025 07:00
  • SD-kartica na dnu Atlantika preživela implozijo Titana

    Raziskovalci so na dnu Atlantskega ocena v bližini razbitine Titanika našli SanDiskovo spominsko kartico SD, s katere so lahko sneli 12 fotografij in devet videoposnetkov. Kartica je tja potonila pred dvema letoma, ko je implodirala podmornica Titan, s katero je podjetje OceanGate želelo obiskati razbitine slavnega parnika.

    Objavljeno: 22.10.2025 05:00
  • Tri četrtine vseh satelitov je Starlinkovih!

    S precej manj pozornosti javnosti, kot bi si tako pomembne spremembe zaslužile, v Zemljino orbito izstreljujemo satelite hitreje kot kdajkoli doslej. Prednjačijo ponudniki satelitskega dostopa do interneta, med katerimi je najhitrejši Starlink. Ta je 19. oktobra z raketo Falcon 19 v vesolje poslal še 28 satelitov, s čimer je presegel magično mejo 10.000.

    Objavljeno: 22.10.2025 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji