O, LED? OLED!
V svetu digitalnih televizorjev so stvari bolj ali manj jasne. Če želimo res dober televizor, kupimo takega z matriko ločljivosti 4K, sistemom Android TV, po možnosti čim bolj natančno osvetlitvijo LED in iz enega vrhnjih segmentov ponudbe. Tisti, ki pri sliki ne želijo sklepati kompromisov, pa naj sežejo globlje v žep in si kupijo televizor z matriko OLED.
Težava pri pristopu, opisanem v uvodu, je bila le ena, in sicer ta, da je televizorje z matriko OLED zelo dolgo časa izdeloval le južnokorejski velikan LG, drugi pa so izvajali take in drugačne optimizacije elektronike in LED-diod na tiskovini za zaslonom televizorja, ki bi ustvarila kar najnatančnejšo osvetlitev in z njo kontrastno sliko. Prišli so blizu, a po omenjeni značilnosti matrik OLED vendarle niso dosegli.
Philips, veliko ime iz sveta televizorjev, ki je zadnja leta v kitajskem lastništvu podjetja TP Vision, se je odločil za zanimiv, celo drzen korak. Z LGjem se je dogovoril za odkup njegovih matrik OLED (zaenkrat tistih z letnico 2016), z izdelavo televizorja OLED po svojem receptu pa želi dokazati, da lahko naredi televizor, ki je boljši od »izvirnika«. Na papirju bi zamisel morala uspeti, saj ima Philips prednost v sistemu Ambilight, ki zna v odvisnosti od trenutno prikazane vsebine na zaslonu televizorja osvetljevati njegovo okolico in tako še poudariti kontrastnost slike. Pa tudi zvočni sistemi Philips zadnja leta dokazujejo, da inženirji v razvojnem studiu v Belgiji vedo, kaj delajo. Nekaj tega znanja je očitno našlo pot tudi v zvočno poličko pod televizorjem.
Kakšen je torej končni rezultat oziroma Philipsov prvi televizor OLED? Tanka škatla že namiguje na to, da bomo imeli opravka s tankim televizorjem. Ko jo odpremo, nas pričaka več pisnih in grafičnih navodil, ki nam sporočajo, da je televizor resnično tanek in zato tudi krhek. Philipsov lepotec 55POS901F/12 z zunanjo podobo res ne razočara, v zgornjem delu je prav neverjetno tanek (v spodnjem pa je skrita elektronika s priključki), kovinske nogice in že omenjena zvočna polička pa dodajo k občutku prestiža. Bi pa sorazmerna krhkost televizorja morala skrbeti vse, ki imajo v svojem domu opravka z majhnimi otroki in navihanimi hišnimi ljubljenčki. Stenska montaža je zato priporočljiva (tudi ker sta nosilni nogi televizorja v skrajnih kotih, torej za 55-palčneža potrebujemo že kar veliko pohištvo), plačilo za zavarovanje televizorja prav tako. A to nas kot prave videofile seveda manj zanima kot tisto, kar zmore televizor prikazati.
Privzeto nastavitev slike televizorja bi lahko opisali kot nekoliko agresivno, kot bi želel televizor dokazati, kako visoko kontrastno razmerje lahko doseže. Tudi »matematik v televizorju« je ponudil izdatno pomoč, ki smo jo v testne namene najprej povsem izključili, saj smo želeli preveriti, kakšno sliko dobimo brez umetnih popravkov. Pri ogledu virov visoke in še višjih ločljivosti, torej česarkoli z oznako 720p ali višjo, različnih filtrov in optimizacij slike niti ne potrebujemo. Načini prikaza slike so sicer kar posrečeno izbrani, večina uporabnikov bo verjetno preklapljala le med standardnim in filmskim načinom, tisti, ki pogosto gledajo športne prenose oziroma video vsebine z veliko hitrega gibanja, pa bodo ugotovili, da jim vklop funkcije LCD Clear Motion postreže z bolj »tekočo« sliko. Slikovni procesor Philips Perfect Pixel se je v preteklosti dokazal že v drugih modelih te znamke in je vsekakor med najboljšimi na trgu, ko gre za iskanje posamezniku prilagojene slike. Barve so naravnost vrhunske, kontrast in svetilnost prav tako, predvajanje vsebin v ločljivosti 4K in tehniki visokega dinamičnega razpona (HDR; televizor podpira zapis HDR10) pa preprosto razvajanje oči. Tristranski sistem Ambilight podobno kot v drugih hišnih modelih zelo dobro opravlja svoje delo in je izdatno nastavljiv, tako glede barv kot jakosti osvetlitve ozadja, zato bo uporabnik hitro našel svoje svetlobno udobje. Pogled na majhno zvočno poličko ne zbuja pretiranega optimizma, a televizor ob višanju jakosti zvoka dokazuje, da ga ne gre podcenjevati. Nizkotonca na spodnjem delu hrbtne strani televizorja pa prav tako ustvarita močnejše base kot primerljivo (ultra) tanki televizorji.
Edino, kar bi spremenili/nadgradili, je strojna platforma, na kateri teče Android TV. Ta je različice Android 6.0 in v kombinaciji z vrsto Philipsovih ter pohvalno tudi lokalnih aplikacij sicer ponuja solidno uporabniško izkušnjo. A kljub temu so meniji na trenutke počasni in manj odzivni. Pogrešate omembo podpore 3D vsebinam? Drži, ni je. Mi je sicer nismo pogrešili. Na koncu še komentar cene – tri tisočake in pol ni malo denarja za televizor. Ta je, več kot očitno, namenjen le puristom.
Philips 55POS901F/12
Televizor z zaslonom OLED.
Izdeluje: www.tpvision.com.
Prodaja: Specializirani trgovci.
Cena: 3500 EUR.
Za: Kakovost slike, zvok, osvetlitev Ambilight.
Proti: Občasna muhavost androidnega sistema, »krhkost«.
