Novice odprte scene: februar 2004
Linus Torvalds je doslej v sporu med družbama SCO Group in IBM bolj ali manj molčal in se držal ob strani, zdaj pa je z javnim pričanjem opozoril sprti podjetji, da so nekatere njune trditve brez pravne podlage. SCO Group, ki je bil doslej o konkretni vsebini kršitev zelo skrivnosten, je namreč v zadnjem krogu opozorilnih pisem velikim uporabnikom Linuxa prvič predstavil seznam 65 modulov in programov v Linuxu, ki so sporni in za katere podjetje trdi, da so jih avtorji preprosto prepisali iz Unixa.
Linus brani Linux
Po skrbnem ogledu spornih datotek je Torvalds izjavil, da so vse zasnovane na lastni kodi, ki nikakor ni prepisana iz Unixa. Še več, dobršen del programov in izvirne kode je napisal sam Linus, in so torej znani od samega začetka, iz različice 0.01 iz leta 1990. S tem je Torvalds ovrgel trditve, da so bili programi dodani Linuxu pozneje in so bile s tem kršene licenčne pravice družbe SCO Group. Še manj je pri spornem naboru modulov in programov prizadet IBM, saj sploh ni sodeloval pri njihovem ustvarjanju. SCO kljub Torvaldsovi izjavi vztraja pri svojem.
Ranljivost jedra Linuxa ohromila Debian
Nova razpoka v varnosti jedra Linuxa 2.4 je kriva, da so v strežnike projekta distribucije Debian nedavno vdrli neznani napadalci. Napadeni so bili strežniki s sistemom za vodenje evidence o napakah v distribuciji Debian, poštni strežnik in nekatere spletne strani.
Napako je odkril Andrew Morton, eden od razvijalcev jedra Linuxa, in jo zakrpal že septembra; popravljena z je bila z različico jedra 2.4.23. Zanimivo, da skrbniki strežnikov Debian popravka niso upoštevali, zato so bili žrtve napada. Za povrh je razpoko mogoče izkoristiti le, če je bil uporabnik predhodno že registriran v sistemu. To torej onemogoča neposredne napade iz interneta. Z ustreznim uporabniškim imenom pa je mogoče zaradi razpoke nelegalno pridobiti višje (upraviteljske) pravice in s tem neomejen dostop do strežnikov.
Napako imajo vse distribucije Linuxa, a so že za vse na voljo popravki, ki razpoko zakrpajo.
Linux bo pridobil tržni delež leta 2004
Nedavna raziskava družbe SG Cowen Securities je pokazala, da skoraj 80 % ameriških uporabnikov IT že uporablja Linux kot enega izmed sistemov v podjetjih. Anketa, ki je zajela 527 predstavnikov družb po vsem ozemlju ZDA, je pokazala, da se bo Linux leta 2004 še zelo razmahnil, saj skoraj 65 % vprašanih namerava uporabo tega sistema razširiti, 29 % vprašanih pa namerava Linux vpeljati v svoje poslovanje.
72 % uporabnikov uporablja Linux v strežnikih, le 15 % pa tudi na namizju. Raba Linuxa je največja v spletni strežbi in elektronski pošti (76 %), sledijo pa programski strežniki (68 %) in zbirke podatkov (57 %). Med vsemi distribucijami krepko vodi Red Hat, ki ga uporablja skoraj 86 % vprašanih.
Linux se bo v prihodnje širil hitreje kakor druge podlage. 70 % vprašanih trdi, da bodo povečali zmogljivosti za Linux, le 10 % jih bo zmanjšalo. V okolju Windows bo dodatne zmogljivosti zagotovilo 39 % vprašanih, 25 % bo zmogljivost zmanjšalo. Pri Unixu bo zmogljivosti povečalo 17 % vprašanih, zmanjšalo pa 30 %.
Avtorji raziskave pa poudarjajo, da bodo sistemi Windows še vedno prevladovali v poslovnih sistemih. V njihov prid so visoka stopnja združljivosti, številni programi in dobra podpora. Prav nevarnost vejenja med različicami Linuxa, podobno kakor pri Unixu, in pomanjkanje kakovostnih uporabniških programov sta poglavitni oviri za uvedbo Linuxa.
Evropska komisija podpira odprto kodo
Evropska komisija je kot del EU odprla novo spletno stran, namenjeno popularizaciji programskih izdelkov z odprto kodo. V prihodnje jih bodo podprli še na druge načine. Spletna stran Free and Open Source Software (F/OSS) je del programa Evropske komisije, ki se ukvarja z vplivom tehnologije na krajevne oblasti in družbo. V podpori odprti kodi vidijo pot do znižanja stroškov v javnem sektorju, z njo je mogoče spodbujati krajevne izdelovalce programske opreme, hkrati pa se rešiti omejitev zaprtih rešitev, ki jih navadno ponujajo le posamezni izdelovalci.
Pobuda naj bi hkrati dala nov zagon evropski proizvodnji programske opreme, tako da bi bili manj odvisni od izdelkov z one strani Atlantika. EU je sicer začela podpirati odprto kodo že leta 1998, danes pa financira okoli 20 projektov v okviru programa petega ogrodnega programa. V pripravi je šesti ogrodni program, ki bo predvsem stimuliral uporabo odprte kode v vladah držav članic, podprl pa bo zlasti izdelke, ki omogočajo večjo medsebojno združljivost, še posebej pri izmenjavi podatkov.
europa.eu.int/information_society/activities/opensource/index_en.htm
Linux cenejši za šolnike
Red Hat in SuSE Linux, vodilna svetovna ponudnika rešitev na podlagi Linuxa, sta se odločila izobraževalnim organizacijam ponuditi določene popuste pri nakupu njunih komercialnih izdelkov. Uporaba Linuxa je sicer zastonj, a brez podpore, in to sta začela izkoriščati Red Hat in SuSE Linux. Posamezne izvedbe Linuxa prodajata in za to ponujata tudi podporo in nadaljnji razvoj.
Distributerja Linuxa sta se odločila za okrepljeno kampanjo, osredotočeno na izobraževalne ustanove, saj bodo zdajšnji učenci, dijaki in študenti nekoč direktorji, vodje nabave in računalniški strokovnjaki, šole pa so tudi izdaten trg, ki naj bi bil leta 2006 vreden 9,5 milijarde dolarjev. Šolniki so se na ponudbo obeh Linuxovih distributerjev odzvali z mešanimi občutki, saj je Linux doslej veljal za brezplačen sistem, zdaj pa se bo očitno treba sprijazniti s tem, da le ni zastonj - če seveda želimo imeti tudi ustrezno podporo.
