Naslednja velika stvar

Današnji tako priljubljeni pametni telefoni so le etapa v razvoju digitalnih tehnologij, tako kot so bili pred njimi osebni računalniki. Je naslednji korak morda zdravstvo?

Medtem ko svetovni mediji mrzlično prisluškujejo curljanju informacij o novih telefonih, morda o prihajajočih očalih, samodejnih vozilih in televizorjih družbe Apple, ki je zgodovinsko najbolj molčeča družba v Silicijevi dolini, je prav smešno opazovati, da se prava revolucija dogaja dobesedno pred našimi očmi in je Apple o tem celo zelo zgovoren.

Prvi mož družbe, Tim Cook, je že večkrat nagovoril vlagatelje na temo zdravstva in zatrdil, da Apple lahko na tem področju veliko prispeva. Kaj točno je za temi besedami, je seveda spet nova uganka, a videti je, da so Applovi načrti na področju zdravstva večji, kot se je zdelo sprva.

Apple je že v Apple Watch videl bolj pripomoček za zdravje in počutje, kot pa za prikazovanje časa. Že pred leti so začeli novačiti zdravnike, dietologe, trenerje za vadbo in druge strokovnjake s področij, ki so zelo netipičen kader za visoko tehnološko družbo.

Znano je, da se Apple močno trudi, da bi v pametne ure, morda pa tudi druge naprave, ki si jih nadenemo, vgradil dodatna tipala in algoritme za nadzor kazalnikov našega zdravja. S pomočjo bližnje univerze Stanford so tako odprli program za preučevanje srčnih anomalij, recimo aritmije, razvili so tudi že gradnike in programske platforme, kot sta ResarchKit, namenjene preučevanju anonimziranih podatkov velikega števila subjektov v raziskovalne namene, ter CareKit za upravljanje celotnega toka zdravljenja določene bolezni.

Nobena skrivnost tudi ni, da si Apple prizadeva najti način, kako meriti vsebovanost sladkorja v krvi brez uporabe invazivne metode (vzorca krvi). Sem lahko prištejemo tudi prizadevanje za merjenje pritiska, hidratacije, temperature telesa in še bi lahko naštevali. Vse to bi bilo na svojem področju prava mala revolucija.

Toda zajem podatkov ob pomoči digitalne naprave je samo prvi korak v strategiji usmerjanja podjetja v zdravstvo. Najboljši dokaz je nedavna precej presenetljiva novica, da bo Apple v svojem novem poslovnem centru Apple Park in na še nekaj lokacijah v Silicijevi dolini odprl lastne zdravstvene klinike, sprva za svoje zaposlene.

»Kljub pomislekom, koliko je zdravstvo pametno prepustiti zasebnemu sektorju, si najbrž vsi želimo, da bi Applu in drugim omenjenim podjetjem uspelo. Kajti zdravstveni sistemi, pri nas in drugod po svetu, morajo narediti korak naprej.«

Povedati je treba, da Apple sicer ni prva družba, ki je v ZDA odprla lastne klinike za zaposlene. Čeprav v Silicijevi dolini ne manjka dobrih zdravstvenih ustanov, nenazadnje so le lučaj od uglednega zdravstvenega centra Stanford, so se odločili za potezo, ki utegne biti prelomna za nadaljnji razvoj izdelkov in storitev na tem področju. Ob tem pa bodo najbrž prihranili tudi kopico denarja, ki ga za zaposlene plačujejo zunanjim ustanovam.

Pravi cilj je najbrž drugje. Naredili si bodo najboljše »testno okolje« za preizkušanje inovacij, ki jih lahko z visoko tehnologijo prinesejo v zdravstvo. Apple ima v ZDA 120.000 zaposlenih, samo Apple Park jih zaposluje več kot desetino. Boljšega testnega okolja si skoraj ne bi mogli zamisliti. Morda pa so se tudi utrudili prepričevati druge zdravstvene ustanove, kaj bi lahko naredili z njihovim sodelovanjem. Stvar so vzeli v svoje roke.

Ko pomislimo na stanje zdravstvenih ustanov, še posebej pa uporabniško izkušnjo na skoraj vsakem koraku zdravljenja, si najbrž ni težko predstavljati, da bi lahko vse skupaj naredili bolje. Uporaba sodobnih tehnologij lahko tu bistveno spremeni stanje. Iz pogosto prepozne kurative lahko prestopimo v preventivo, zgodnje zaznavanje sprememb v zdravju, ko je še dovolj časa za ukrepanje ali preprečevanje.

Ne gre samo za tipala in računalniške naprave, gre tudi za spremembe v delovnih procesih, učinkovitejši pretok in interpretacijo podatkov, obravnavanje pacientov na podlagi vseh, ne samo delnih podatkov. Torej za novo uporabniško izkušnjo v zdravstvu. Nekaj, kar bi prineslo manj stresa, tako za bolnike kot zdravnike.

Apple zagotovo ima motiv, zakaj bi to počel. Od samih začetkov so si prizadevali delati izdelke, ki so izboljšali življenje njihovih uporabnikov, po možnosti odmevno. Kaj je lahko prodornejšega in odmevnejšega kot učinkovitejše zdravstvo? Apple zagotovo ima tudi dovolj denarja, da vzame zadevo v svoje roke.

Če bo Apple tu naredil premik, ostanek visokotehnološke industrije ne bo ostal križem rok. Že bližnji sosed, družba Google, v zadnjem času stopnjuje svojo prisotnost v zdravstvu, zlasti glede sistemov za varen in učinkovit pretok zdravstvenih podatkov, seveda pa tudi na področju uporabe umetne inteligence v zdravstveni diagnostiki. Tudi IBM in Microsoft nista daleč.

Kljub pomislekom, koliko je zdravstvo pametno prepustiti zasebnemu sektorju, si najbrž vsi želimo, da bi Applu in drugim omenjenim podjetjem uspelo. Kajti zdravstveni sistemi, pri nas in drugod po svetu, morajo narediti korak naprej. Več kot očitno je, da stroka sama po sebi ne more ali ne zna tega narediti sama. Zato je pri postavitvi novih temeljev tudi zunanja pomoč več kot dobrodošla.