Največji Microsoftov izziv doslej
Microsoft se z novim operacijskim sistemom Windows 8, še posebej pa z uporabniškim vmesnikom Metro, podaja na neznano in zanj potencialno tvegano področje obsežnih sprememb vsem znanega okolja. Še pred kakšnim letom bi najbrž zapisali, da jim bo zagotovo uspelo, toda danes so razmere na trgu precej drugačne, kot so bile. Microsoft ni več (tako rekoč) edini ponudnik, sploh pa ne največji, če k osebnim računalnikom prištejemo še tablice in morda telefone. Ali lahko okolje Windows s precej drugačnim vmesnikom pritegne in si povrne staro slavo ali pa bo razjezilo dosedanje uporabnike in jih nagnalo drugam?
Združljivost je v računalniški industriji nekaj, čemur bi lahko rekli dvorezen meč. Dokler rasteš in krepiš svoj položaj, je odlično orodje, mehanizem, ki omogoča, da se izdelki prodajajo domala sami. Kaj boljšega, kot starim kupcem prodati novo različico, ki je seveda združljiva s preteklostjo.
Toda ta združljivost lahko z leti postane tudi zaviralo razvoja. Iskanje skupne niti s preteklostjo postane hitro podobno cokli, ki postaja iz dneva v dan težja. V takem položaju je danes Microsoft. V bistvu se bolj kot kdaj prej bojuje z notranjimi dvomi, kaj je bolje: korenito presekati s preteklostjo ali nadaljevati s karto, ki je doslej vselej prinesla zmago.
Vprašanje je pravzaprav retorično: Microsoft danes zagotovo nima možnosti, da bi kar tako, radikalno presekal s preteklostjo. Vsaj ne v tej zasedbi in z vodstvom, ki je zgradilo ta imperij. Namesto tega so se odločili za zanje najbrž edino racionalno pot, ki pa je težja, kot se zdi. Zamenjali bodo uporabniški vmesnik in preprosto upali, da se bo "prijel".
Ob vseh novostih, ki jih prinaša Windows 8, je morda najbolj drzna odločitev, da bodo povsem opustili vmesnik Aero in ga nadomestili z vmesnikom Metro. Če gledamo s stališča tablic, lahko to potezo le pozdravimo. Uporaba tablice, ki ima dosedanja Okna, je za nekaj magnitud manj prijetna kot na platformah Apple in Google. Metro je po tej strani povsem v tej ligi, čeprav je morda še malo prezgodaj za dokončno sodbo, do kod se bo povzpel.
Povsem druga plat je, če pomislimo na uporabnike dosedanjih osebnih računalnikov, namiznih in prenosnih. Metro pač ni narejen ravno za miško in tipkovnico in prva mnenja so prej odklonilna kot pritrdilna. Številni analitiki opozarjajo, da se utegnejo taki spremembi v marsikaterem podjetju upreti, tako zaradi potrebe po vnovičnem šolanju uporabnikov kot (najbrž) tudi zaradi obsežnejših prilagoditev programske opreme, ki na takih računalnikih deluje.
Gledano racionalno, Microsoft morda res ne more vedno vztrajati pri istem videzu, toda ali je res izbral pravi trenutek za tak korak? Z današnjega zornega kota bi moral to narediti že pred leti, denimo po Windows Visti ali pa še prej, ko je imel bistveno boljši položaj na trgu.
Tveganje je torej veliko, čeprav ne gre dvomiti, da se Microsoft v to smer ni podal brez natančne raziskave trga. Kljub temu prebiranje prvih raziskav pusti dokaj mešane občutke. Revija Redmond Magazine je, denimo, povprašala 1400 profesionalcev IT in ugotovila, da je za Windows 8 zelo zainteresiranih 20,7 % vprašanih. Delno zanimanje je izrazilo 40,2 %, nevtralnih je 16,8 %, delno ali povsem nič pa ne zanima 22,3 %. Kako to tolmačite? Kot uspeh ali mlačno vodo?
Poglejmo naprej. Spletna analitska družba Net Applications je naredila zanimivo primerjavo - izmerili so, koliko spletnega prometa ustvarijo računalniki z novim operacijskim sistemom. Microsoft se je pohvalil, da je Windows 8 Consumer Preview preneslo k sebi "na milijone" uporabnikov. Toda meritve kažejo, da ga uporablja samo 0,11 %. Ob tem so marca namerili točno toliko kot konec maja. To pomeni, da "zgodnji uporabniki" ne naraščajo. Želite še nekaj bolj zanimivega? Ko so pred leti naredili podobno meritev za beta različico okolja Windows 7, je bilo takih 0,26 % vseh računalnikov v internetu. Torej je Windows 8 v prvih dveh mesecih preizkusa pri uporabnikih vzbudil manjše zanimanje kot Windows 7. Morda zaradi pomanjkanja tabličnih računalnikov, za katere je v resnici narejen?
Toda prav na tem področju tiči morda še večja težava. Microsoft ima tu zopet (se še spominjate platform MIPS in Alpha?), recimo temu, zelo "nerodno" strategijo. Vse kaže, da bomo na Windows 8 naleteli na dveh precej različnih platformah. Prva, Intelovi procesorji, bo pravi naslednik današnjega okolja in, kot kaže, edina logična izbira za podjetja. Veliko pa si obetajo tudi od različice za procesorje ARM, ki se imenuje Windows 8 RT, take, ki bi delovala na cenejši in energijsko varčnejši strojni opremi.
Toda čim bolj postajajo podrobnosti znane, tem bolj se zdi, da je to strel v temo. Windows RT ne bo podpiral aktivnega imenika, imel bo omejene možnosti povezave v omrežja VPN, sploh pa programsko ne bo združljiva z današnjimi programi, tako da jih bo treba (najmanj) na novo prevesti. Pa to še ni vse. Za povrh se je Microsoft tu podal na novo križarsko vojno, ko je dal vedeti, da na Windows RT ne bo podpiral drugih brskalnikov, razen Internet Explorerja. To je nekatere (Mozilla) razbesnelo in takoj povzročilo preiskavo v ameriškem senatu. Eden izmed analitikov je celo izjavil, da se mu zdi, da je pri Windows RT Microsoftu preprosto zmanjkalo časa za razvoj tega, kar so si zadali.
Iz vsega skupaj je razvidno, da Microsoft nima lahke naloge. Morda je celo najtežja doslej: kako povezati preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. Ugledne analitske družbe novemu izdelku ne namenjajo prav navdušujočih napovedi. V letih 2013 in 2014 naj bi imel Windows 8 razmeroma majhen tržni delež, precej bo še prehodov na Windows 7, še zlasti v poslovnem okolju. Okolje Windows 8 RT pa bo, kot kaže, ostalo marginalno: leta 2017 naj bi imelo komaj 7,5 % tržni delež. To bi bil za to platformo najbrž polom. Palm (Playbook) in HP (WebOS) sta še sveža dokaza, kako narobe lahko gre platformam, ki imajo majhen tržni potencial.
"Ob vseh novostih, ki jih prinaša Windows 8, je nemara najbolj drzna odločitev, da bodo povsem opustili vmesnik Aero in ga nadomestili z vmesnikom Metro."
