Na poti k digital(izira)ni proizvodnji

Objavljeno: 28.1.2020 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Monitor Pro | Revija: Februar 2020

Ko gre za tehnologije, ki imajo veliko težo v praksi, sta besedni zvezi Industrija 4.0 in internet stvari zelo visoko na seznamu. Čeprav ne gre za sopomenki, ju precej ljudi prosto meša med seboj. Raziskovalno podjetje Metova je opravilo zanimivo raziskavo na tem področju in ugotovilo, da le petina ljudi dejansko razume termin internet stvari, čeprav si skoraj 70 odstotkov vprašanih že lasti napravo iz sveta IoT. Ironično, kajne?

Kaj sploh je internet stvari? Ta vključuje dodajanje digitalnih senzorjev in omrežne povezljivosti napravam in sistemom, ki jih vsak dan uporabljamo v »analognem svetu«. Na ta način smo dobili pametne termostate pa pametne zvočnike in še marsikaj »pametnega«. Pametni termostati so rešitve, ki premorejo temperaturne senzorje v več prostorih, so povezani z internetom in prek njega z našim pametnim telefonom z namenom, da nam omogočijo oddaljeni nadzor nad temperaturo v našem domu ali pisarni. Povezani so lahko tudi z algoritmi za nadziranje temperature, ki jo samodejno upravljajo po našem okusu tudi takrat, ko nismo doma, ali pa to počno na podlagi vremenskih vzorcev. Nekateri najnovejši modeli celo zaznajo, kdaj smo zapustili prostor, in ustrezno prilagodijo temperaturo (pozimi nehajo greti, poleti pa nehajo hladiti). A to je le en izmed primerov naprav interneta stvari, ki je vsak dan bolj razširjen in lahko vključuje vse od sistemov za nadzor temperature v zgradbah, povezanih tovornjakov pa vse do digitalnih nadzornih sistemov v proizvodnji.

Stik posameznika z napravo interneta stvari pospešeno postaja pogovoren. Slovencev evforija nad pametnimi zvočniki še ni zajela, tudi zato, ker se je treba z njimi prvenstveno pogovarjati v angleškem jeziku, če bi radi res dobre rezultate (in ker je v razvitih državah na voljo več ustreznih storitev na daljavo), je pa zato ugledno analitsko podjetje Gartner napovedalo, da bo že letos skoraj tretjina naših interakcij s tehnologijo potekala prek »pogovorov« s pametnimi stroji oziroma z digitalnimi pomočniki. Verjetno so imeli v mislih tržišče ZDA, kjer ljudje vseh starosti za vsako figo (pa tudi za zabavo) že kličejo Alexo, Google, Siri in kar je še ostalih glasovnih pomočnikov.

A raje kot algoritme, ki razumejo moje ukaze, imam sisteme, ki znajo in zmorejo narediti tisto, kar si želim. Oprijemljive izdelke po meri, personalizirane. To pa je cilj koncepta Industrije 4.0, ki želi združiti najboljše iz sveta avtomatizacije in izmenjave podatkov. Denimo 3D-tiska česarkoli se izjemno veselim. Tudi avtonomni roboti v pametnih tovarnah bodo delali meni v prid, pa seveda v veselje lastnikom.

Neto učinek vseh tehnologij s področja Industrije 4.0 je sposobnost hitrega oblikovanja, spreminjanja, ustvarjanja in prilagajanja stvari v resničnem svetu, hkrati pa znižuje stroške in se odziva na spremembe v potrošniških željah, povpraševanju, dobavni verigi in tehnologiji. Industrija 4.0 uporablja internet stvari (oziroma trenutno predvsem intranet stvari) za digitalno proizvodnjo. Sposobna je ustvariti veliko stvari, od digitalnih dvojčkov do dejanskih izdelkov. Vprašanje pa je, ali mi sploh vemo, kaj bi radi z njo ustvarili in zakaj.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki