Meritve so pot do uspeha
Meroslovje oziroma urejena merilna tehnika je danes predpogoj za zagotavljanje kakovosti v industriji.
Preizkusi in meritve morebiti res sodijo med najmanj privlačne kategorije v svetu elektronike, a so nepogrešljiv del praktično vsake naprave in dela. Če inženirji ne morejo dokazati, da njihova zamisel (lahko) deluje, potem ta ni vredna veliko. In če ne deluje? Takrat so preizkusi in meritve ključnega pomena za odkrivanje, zakaj neki izdelek ne deluje in kako ga popraviti. Vsak elektronski izdelek in vsak elektronski sistem je predmet širokega spektra preizkusov, ki lahko vključujejo karkoli – od fizičnega pregleda in iskanja napak/odmikov (meroslovje), funkcijskega preverjanja na ravni izdelka (tehnični pregled), preverjanja funkcionalnosti v omrežnem okolju (preizkus interoperabilnosti) itd.
Skladno s sodobnimi časi je tudi med preizkusno in merilno opremo čedalje več elektronskih naprav. Izdelovalci merilne tehnike si prizadevajo za večjo modularnost, ki postaja zaščitni znak prenosnih in ročnih testerjev vseh vrst. Modularnost predstavlja učinkovit pristop za podaljšanje življenjske dobe preskusne opreme in obljublja nadaljnje koristi vzdrževanja in popravil na terenu. Čim bolj so naprave za preizkušanje praktične in dostopne, tem višja je učinkovitost testnih postopkov. Ne pozabimo: sistemi, ki jih je treba preskusiti, se stalno razvijajo in spreminjajo; prav tako kot komunikacijska omrežja in naprave, ki so povezani z njimi.
Sistemi zagotavljanja kakovosti
Različni sistemi, med katere vsekakor sodijo sistem akreditacije, meroslovja, standardizacije, vodenja kakovosti in drugi, so zelo pomembni za poslovanje podjetij. Sistem vodenja kakovosti mora namreč v praksi zagotavljati želeno kakovost proizvodov, pri čemer bo z njimi zadovoljen tako izdelovalec (prodajalec) kot kupec. Na področju zagotavljanja kakovosti poznamo več različnih mednarodno priznanih standardov. V proizvodnji je, denimo, najpogostejši ISO 9001, kalibracijski laboratoriji stremijo k standardu ISO 17025, vse več podjetij pa uvaja tudi okoljski standard ISO 14001. Skupno sporočilo vseh standardov se glasi nekako takole: »Oprema mora biti pod nadzorom.« Zato je za podjetja zelo pomembno tudi zagotavljanje sledljivosti merilne tehnike. V praksi standardizacija predpiše določena pravila oziroma standard, certificiranje skrbi za njegovo pravilno izvajanje (preverjanje izdelkov in procesov), meroslovje pa rabi kot merilna podpora certificiranju. Vmesni korak, ki ga najdemo na nekaterih področjih, je tudi akreditacija – gre za tehnično potrjevanje usposobljenosti organov za izvajanje storitev.
Cilj: zaupanje v merilo
Meroslovje kot tako je zelo pomembno za industrijo in podjetja predvsem s stališča razvoja in že omenjenega nadzora kakovosti. Razvoj mora dosegati ponovljive rezultate, drugače podjetje ne ve, kam se giblje – torej potrebuje meroslovje in dobro merilo, ki vliva zaupanje v meritev. Že v avtomobilskem svetu je moč najti veliko zgovornih zgledov: ko se odpravimo na bencinsko črpalko, pričakujemo, da bomo dobili točno določeno količino (in kakovost) goriva, ne vprašamo pa se, kdo skrbi za to. Podobno velja za policiste in radarski nadzor hitrosti, pa tudi za alkotest. Na leto v Sloveniji opravijo več kot 200.000 meril za zakonske overitve, večina številke pa odpade na preverjanja vodnih in električnih števcev ter druga različna zakonska preverjanja. Groba ocena je, da v Sloveniji vsako leto opravijo približno milijon različnih kalibracij in meril.
Neupravičeno zapostavljena: merilna negotovost
Ko podjetja iščejo prihranke na vseh mogočih področjih, se včasih zastavi tudi vprašanje: »Zakaj redno izvajati pregled merila?« V industriji velja, da dobro merilo skrbi za zagotavljanje kakovosti v proizvodnji. Ena izmed posebnosti slovenske industrije je vsekakor merilna negotovost, ki velja skoraj za tabu temo. Veliko podjetij tega pojma sploh ne pozna. Vsako meritev namreč sestavljata merilni rezultat in merilna negotovost. Slednja izraža dvom o rezultatu, stopnjo tveganja, če želite. Zaradi izogibanja merilni negotovosti podjetja v industriji navadno zmanjšujejo tolerance pri izdelkih, posledično pa naredijo nekajkrat boljši izdelek, kot bi ga bilo dejansko treba. To domača podjetja sicer naredi privlačna kot dobavitelje, po drugi strani pa hkrati manj konkurenčna, saj so izdelki zaradi porabe surovin in drugih virov znatno dražji. Ocene raziskav v industriji namreč kažejo, da slovenska podjetja zaradi nepoznavanja in neupoštevanja merilne negotovosti vsako leto izgubijo več milijard evrov.
Podjetja bi zato morala več vlagati v ljudi in znanje – v upravljanje merilne tehnike. Meroslovje v podjetju ne sme veljati za nujni strošek, temveč mora biti njegov cilj kar najbolj optimizirano doseganje kakovosti. Sicer pa se velja izogibati slabim, netočnim in nenatančnim merilom; natančnost namreč pomeni ponovljivost.
