Legende: Preglednice - Računovodska čarovnija

Preglednice so danes nepogrešljivi pisarniški pripomoček, ki ga večina uporabnikov enači z Microsoftovim programom Excel. Čeprav je med programi za delo s preglednicami ta zagotovo najvidnejši in najstarejši, se zgodba o preglednicah ne začne z njim.

Ameriški programer Dan Bricklin je zamisel o elektronski preglednici dobil na predavanju statistike.

Osnovna ideja preglednice je v računovodstvu prisotna že nekaj stoletij. Prva znana poslovna knjiga, kjer so na posameznih straneh oziroma listih v stolpcih pregledno zapisani vsi prihodki in odhodki podjetja ali posameznika, je bila glavna knjiga Jakoba Badoerja, beneškega trgovca, med letoma 1436 in 1439. Omogočala je lažje razumevanje poslovanja in tako olajšala nadaljnje odločanje. Enako preglednico je leta 1979 uporabil profesor statistike, čigar predavanj se je udeležil programer Dan Bricklin. Profesor je med razlago na tablo v stolpce pisal številke in jih brisal ter sproti preračunaval. Danu se je utrnila genialna zamisel: noro uporabno bi bilo, če bi se ob spremembi katerega izmed vnosov izračuni novih vrednosti v celicah zgodili samodejno. Odločil se je lotiti programiranja.

Prva delovna različica programa VisiCalc je imela pet stolpcev in 20 vrstic.

Pri programiranju prve interaktivne elektronske preglednice na osebnih računalnikih mu je pomagal Bob Frankston. Imela je pet stolpcev in 20 vrstic. Ker je bilo preračunavanje novih vrednosti samodejno in uporabnikom takoj vidno, sta elektronsko preglednico poimenovala visible calculator oziroma VisiCalc. Med potencialnimi imeni so bili tudi predlogi Electroledger, Calculedger, Calcupaper in Compulator. Ko je Dan izdelek pokazal profesorju in sošolcem, je osupnil vse. Navdušeni so bili nad čarobnostjo in močjo »elektronskih celic«, ki so v času običajnih kalkulatorjev zmogle nekaj neobičajnega. Opogumljena s pohvalami in zaverovana v svoj izum sta ustanovila podjetje VisiCorp. Prvi produkt sta na prodajne police poslala istega leta in doživela huronski uspeh. VisiCalc je postal prvi program, ki je zares prodajal računalnike.

Steve Jobs je bil prepričan, da so za prodajni uspeh računalnika Apple II »krive« elektronske preglednice VisiCalc.

VisiCalc je sprožil pravo revolucijo, uporabniki so opravila, za katera so prej potrebovali dan ali dva, izvedli v eni sami uri. Zaposleni, ki so preglednice usvojili in uporabili prvi, so v podjetjih uživali precejšen ugled. Sodelavci so jih imeli za prave računovodske čarovnike. Steve Jobs je javno priznal, da se mora računalnik Apple II za uspeh zahvaliti predvsem preglednicam VisiCalc. Danove (in Bobove) preglednice so bile preprosto, a neverjetno učinkovito in prilagodljivo orodje. Dovršenost izdelka ni bila naključje, Dan se je predhodno ukvarjal z urejevalniki besedila, kjer se je naučil, da vsak pritisk tipke šteje. Če je opravilo mogoče hitreje opraviti na roke, je program zanič. Pri razvoju VisiCalca je vedel, da mora končni izdelek biti enostaven za uporabo ter hkrati dovolj zmogljiv, da uporabniku prihrani čas. Vse, kar sta si z Bobom zamislila, jima je uspelo uresničiti. Z uspehom je prišla množica posnemovalcev.

Ker elektronske preglednice niso bile zaščitene s patentom, so prestol najboljšega hitro zasedli tekmeci. Prvi med njimi je bil Lotus 1-2-3.

V zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja so bili patenti za programsko opremo redkejši od diamantov, zato tudi Dan in Bob svoje zamisli nista ustrezno zaščitila. Tekmeci so ju lahko prosto posnemali. V začetku leta 1982 je Microsoft najavil lastno elektronsko preglednico MultiPlan, Lotus Development Corporation (kasneje IBM) pa Lotus 1-2-3. Prva se ni izkazala, druga pač. Aplikacija Lotus 1-2-3 je postala najuspešnejša elektronska preglednica z besedilnim vmesnikom. Hitro rastoči trg je postal čez noč ogromen in preveč zahteven, da bi mu lahko Dan in Bob sledila sama. Lotus 1-2-3 je bil celovita rešitev, ki je ponujala tri osrednje zmožnosti, poleg preglednic še funkcionalnost podatkovne zbirke ter grafe. VisiCalc in MultiPlan se s trojnim programom za ceno enega nista mogla kosati. Lotus 1-2-3 je kmalu postal glavni igralec na trgu.

Excel je svojo pot začel neuspešno, kot MultiPlan.

Sredi 80. let se je elektronskih preglednic lotilo tudi podjetje Borland. Imena osrednjega konkurenta na trgu so se zelo dobro zavedali, zato so lastne preglednice v razvojni fazi imenovali Buda v lotusovem položaju. Šale niso opustili niti leta 1988, ko je program za izdelovanje in urejanje preglednic prišel na trg kot Quattro. To v italijanščini pomeni številko štiri, ki pride za ena, dve in tri (Lotus 1-2-3). Takrat so uporabniki že spoznavali grafični uporabniški vmesnik Microsoftovega operacijskega sistema Windows 1.0 in želeli še več. Po temeljiti preobrazbi, raziskavi tržišča in konkretnih spremembah v delovanju je MultiPlan postal Excel. Med vidnejšimi pridobitvami velja izpostaviti novo naslavljanje celic, grafični uporabniški vmesnik s spustnimi seznami akcij ter uporabo miške. Excel je bil sicer napisan za Applov 512K računalnik Macintosh, a je podpiral tudi sisteme PC-DOS. Excelovim inovacijam sta leta 1991 in 1992 sledila IBM s prenovljenimi preglednicami Lotus 1-2-3 in Borland s Quattrom, a je bilo prepozno. Microsoft je že prevzel vodilno vlogo in postal podjetje z najbolj uporabljanim programom za delo z elektronskimi preglednicami.

Z rednimi posodobitvami in izboljšavami, kot je zamenjava menijev z akcijskimi trakovi, so pri Microsoftu prepričali uporabnike in postali najuspešnejši dobavitelj pisarniških programov.

Da bi se izognili zmedi z imeni in morebitnim pravnim težavam so pri Microsoftu vsem svojim izdelkom v naziv dodali MS. Excel ni bil izjema. Leta 1993 je z dodatkom skriptnega jezika VisalBasic for Applications (VBA) dobil večjo moč, medtem ko ga je svež videz naredil še privlačnejšega. Leta 2006 je Microsoft s pisarniškim paketom MS Office 2007 predstavil nov način dela s programi, ki so namesto menijev in orodnih vrstic imeli zavihke in akcijske trakove. Posodobitve so se izkazale kot nalašč za Excel, ki je še danes zelo priljubljen.

Danes si dela brez elektronskih preglednic, ki jih uporabljamo v najrazličnejše namene, ne znamo več predstavljati. Temu primerna je bogata ponudba, med katero so med drugim tudi spletna orodja, na primer Googlov Sheets.

Danes si dela brez elektronskih preglednic, ki so povsem izkoreninile papirne, ne znamo več predstavljati. Orodje, ki so ga v prvi vrsti razvili za lajšanje in pohitritev računovodskih opravil, se v sodobni pisarni (in doma, šoli ter drugje) uporablja na nebroj načinov. Elektronske preglednice, ki ne smejo manjkati v nobeni zbirki pisarniških programov (Applova ima Numbers, Googlova Sheets, brezplačna LibreOffice pa Calc), so postale nepogrešljiv pripomoček za analizo podatkov. Osnovna ideja računanja z uporabo formul je ostala ista, spremenil se je le kontekst. Današnje elektronske preglednice s sodobnimi uporabniškimi vmesniki omogočajo hitro, učinkovito in enostavno delo ter so do roba napolnjene s toliko funkcijami, da skoraj nihče ne uporablja prav vseh. Čeprav so urejevalniki besedil in spletni brskalniki postali množično, najbolj priljubljeno programsko orodje na svetu, se moramo za razvoj in priljubljenost sodobnega računalništva zahvaliti predvsem elektronskim preglednicam in njihovemu očetu, ki se je čudil ponavljajočemu se brisanju table svojega profesorja statistike.