Objavljeno: 24.8.2009 12:49 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor September 2009 | Teme: uvodnik, Office, SiOL, SiOL TV, google

Koliko časa še?

Koliko časa še?

Ideja za ta uvodnik se mi je porodila ob Microsoftovi splavitvi beta različice novega Office 2010 in branju komentarja na arstechnica.org. Res - ali tale Office, pardon, Word, res še pije vodo?

Microsoftov monopol nad industrijo osebnih računalnikov je v vseh teh letih zagotovo nastal zaradi zelo uspešnega operacijskega sistema Windows (prej DOS), močno pa se je poglobil zaradi pisarne, paketa Office. Za razliko od operacijskega sistema, kjer se je Microsoftu z DOSom (oz. IBMom) dobesedno "us**lo", je pri Officeu treba priznati, da so bili ključ do začetnega uspeha prav gotovo zelo dobri izdelki, najprej Word, kasneje tudi Excel. In seveda odlična zamisel - združitev teh in nekaterih drugih programov v skupno Pisarno - Office. Pravzaprav je bila zadnja poteza tako dobra, da večina običajnih uporabnikov danes sploh ne loči med "Windows" in "Office". Za marsikoga je to pač vindovs, ki je že privzeto na vsakem računalniku.

Prvi Wordi za DOS sicer niso bili nič posebnega in so po prodaji daleč zaostajali za pionirjem Wordstarom in kasneje Word Perfectom, so pa zato zelo dobro zaorali v okenskem okolju. Res, zelo verjetno tudi zaradi skrivnosti Oken, ki so bile konkurentom dalj časa skrite. Vendar je bil Winword 2.0, s katerim sem sam zakorakal v okensko urejanje besedil, zakon v primerjavi s čimerkoli drugim. No, moji profesorji na fakulteti se sicer niso strinjali in so vztrajali, da moram uporabljati TEX, ampak hej, saj so nas še kar nekaj let po tem še vedno učili fortran in ne C(++), tako da vam je verjetno vse jasno ...

Res je sicer, da je bilo urejanje grafičnih elementov (npr. matematičnih enačb), pri katerih je TEX briljiral, špartansko, skorajda nemogoče, vendar sem se vsaj izognil "kompajliranja" besedila, ki ga je zahteval slednji. Res je tudi, da ima Word od nekdaj (še vedno) težave s skritimi kodami, ki jih uporabnik sicer ne vidi in jih ne more popraviti, vendar lahko drastično vplivajo na (ne)zaželeni videz dokumenta. In res je tudi, da ima Word od nekdaj (še vedno) hude težave z dolgimi dokumenti in z dokumenti, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva. Živo se še spomnim, kako je moja ženka v Wordu postavila diplomsko nalogo in so se ji po končnem shranjevanju vsi grafični elementi v datoteki pretvorili v velike rdeče ikse ... Brskanje po Microsoftovi bazi pomoči je razkrilo, da "Microsoft ve za to napako in lahko žal le svetuje, da vse grafične elemente znova vstavimo". In, hej, tudi trenutno aktualni Word 2007 se je pravkar, med pisanjem tega uvodnika, odločil, da ne bo več preverjal slovnične pravilnosti mojega besedila (pojma nimam, zakaj), toda, roko na srce, boljšega urejevalnika besedil v resnici ni.

Toda. Kolikokrat ga kot urejevalnik besedil dandanes sploh še potrebujemo? Oz. bi ga v resnici potrebovali? Kolikokrat dejansko urejamo besedila, ki morajo biti lepo oblikovana, z grafičnimi elementi? Prav, seminarske in diplomske naloge. Morda poročila, ki jih je treba dostaviti v pisni obliki. Največkrat pa ga v resnici uporabljamo za pisanje elektronskih sporočil (!, da, Outlook 2007 za sestavljanje elektronskih sporočil uporablja Word 2007) in za razne krajše dopise in sporočila, ki jih na koncu tako ali tako pošljemo po elektronski pošti kot priponke ali pa objavimo v intranetu, kot priponko ali pa pretvorjene v HTML.

Pretvorba v HTML, ha, zgodba zase! Kdor je že kdaj poizkusil Wordov SaveAs HTML ali Copy/Paste iz Worda v kak urejevalnik HTML, se je verjetno zgrozil. Namesto običajne in čiste kode HTML je bil rezultat klobasa Microsoftovih HTML dodatkov in oznak, ki jih je največkrat pravilno razumel samo Internet Explorer. Če jih je sploh kdo. Imel sem priložnost videti slovenski sistem CMS (sistem za upravljanje spletnih vsebin), ki je imel tri možnosti lepljenja besedila (Paste) - običajno, samo besedilo in, ne boste verjeli, lepljenje besedila iz Worda. Pri čemer je zadnja možnost že v odložišču za Wordom počistila vso nesnago v obliki Microsoftovih dodatkov.

In tako je dejstvo, da bi lahko veliko večino izdelkov, ki na koncu postanejo elektronski izdelki, danes naredili z OpenOffice in celo z Google Docs. Bodimo pošteni, če bi Office "skeširali" iz lastnega žepa, bi to počeli že danes. Dokler to skešira podjetje ali pa sploh nihče, ga pač uporabljamo. Mimogrede, naš Dare, ki zadnje leto dela v Rusiji, pravi, da tam prav nihče ne pomisli na OpenOffice, saj je Microsoftov Office enako poceni, beri: zastonj ...

Sploh pa - Word se nikoli ni zares prilagodil internetu tudi glede sodelovanja pri dokumentih. V Microsoftu sicer nekaj "prčkajo" s sodelovanjem prek portala Sharepoint, vendar je to, vsaj tisto, kar sem videl sam, nekako srednja žalost. In vsekakor precej daleč od sodelovanja, ki ga omogoča Google s svojim Docs.

Kakorkoli že, svet se spreminja in se je tudi dokaj spremenil. Word pa ostaja. Le bistveno bolj zmogljiv, hkrati pa še vedno enak, usmerjen v oblikovanje izdelkov, ki končajo na papirju. In teh je in bo vedno manj. Koliko časa torej še?

***

Se spomnite uvodnika v poletni številki, ko sem opozoril na SiOLovo kockanje z naročniki? Uganite - da, SiOL TV je tudi danes, dva meseca in pol kasneje, še vedno eno samo kockanje in "resetiranje", ki je preostalo uporabnikom z željo po televizijskem programu. Si predstavljate, da bi morali vsak večer vsaj enkrat znova zagnati nekaj, karkoli že, da bi si lahko ogledali preostanek filma? Jaz ne. Če bi pa za vse to v nabiralnik dobil še višji račun, kot so ga dobili naročniki SiOL TV, bi pa sploh znorel. No, po drugi strani - za več denarja še več kockanja...

Prav zanimivo bi bilo dobiti podatke o tem, koliko uporabnikov je zaradi tega zapustilo SiOL. K sreči (za SiOL) je še vedno veliko takih, ki nimajo druge izbire, ali pa so se zacementirali z nakupom subvencioniranih vmesnikov, prenosnikov, televizorjev ...

Imel sem priložnost videti slovenski sistem CMS, ki je imel tri možnosti lepljenja besedila (Paste) - običajno, samo besedilo in lepljenje besedila iz Worda.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Redka zmaga malega rudarja kriptovalut

    V času, ko rudarjenje bitcoina obvladujejo velika podjetja s specializirano opremo in ogromnimi viri, je neodvisnemu solo rudarju uspel izjemen podvig. 

    Objavljeno: 27.7.2025 13:00
  • Šibko geslo in hekerski vdor pogubila 158 let staro podjetje

    Britansko podjetje KNP iz Northamptonshira, ki se je ukvarjalo s prevozi, je po 158 letih obratovanja zaprlo vrata, zaradi česar je brez dela ostalo 700 ljudi. Razlog ni slabo poslovanje, težke tržne razmere, izgube ali celo poneverbe, temveč precej bolj banalen. Podjetje je opustošil hekerski napad, v katerem so napadalci odnesli podatke o vseh strankah.

    Objavljeno: 23.7.2025 05:00
  • ChatGPT je bogatejši za pravega raziskovalnega agenta

    ChatGPT agent je nova generacija digitalnega pomočnika, ki združuje sposobnosti vizualnega in tekstovnega brskanja ter neposredne interakcije z zunanjimi platformami, kot so Google Drive, GitHub in SharePoint.

    Objavljeno: 18.7.2025 08:00
  • Tehnologija je orodje za množično nadzorovanje

    Ko je minuli teden kamera na koncertu skupine Coldplay v Bostonu prikazala par, ki objet posluša Chrisa Martina, bi bil lahko to le še eden izmed množice povsem običajnih in dolgočasni prizor. A ker se je ženska na posnetku obrnila proč in obraz zakopal v roke, moški pa se je sklonil pod kader, je posnetek vzbudil veliko pozornosti. Pevec Chris Martin ga je na odru komentiral z besedami, da sta bodisi zelo sramežljiva bodisi razmerje skrivata – in ostalo je bilo zgodovina.

    Objavljeno: 21.7.2025 05:00
  • ChatGPT je slab v šahu

    Najboljši šahist sveta Magnus Carlsen je v spletnem dvoboju premagal umetno inteligenco ChatGPT v vsega 53-ih potezah, pri čemer sam ni izgubil niti ene same figure. 

    Objavljeno: 21.7.2025 09:00
  • ChatGPT-5 bo na voljo avgusta

    Sam Altman, izvršni direktor OpenAI, je potrdil, da bo model GPT-5 izšel že v začetku avgusta. 

    Objavljeno: 25.7.2025 09:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji