Objavljeno: 24.8.2009 12:49 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor September 2009 | Teme: uvodnik, Office, SiOL, SiOL TV, google

Koliko časa še?

Koliko časa še?

Ideja za ta uvodnik se mi je porodila ob Microsoftovi splavitvi beta različice novega Office 2010 in branju komentarja na arstechnica.org. Res - ali tale Office, pardon, Word, res še pije vodo?

Microsoftov monopol nad industrijo osebnih računalnikov je v vseh teh letih zagotovo nastal zaradi zelo uspešnega operacijskega sistema Windows (prej DOS), močno pa se je poglobil zaradi pisarne, paketa Office. Za razliko od operacijskega sistema, kjer se je Microsoftu z DOSom (oz. IBMom) dobesedno "us**lo", je pri Officeu treba priznati, da so bili ključ do začetnega uspeha prav gotovo zelo dobri izdelki, najprej Word, kasneje tudi Excel. In seveda odlična zamisel - združitev teh in nekaterih drugih programov v skupno Pisarno - Office. Pravzaprav je bila zadnja poteza tako dobra, da večina običajnih uporabnikov danes sploh ne loči med "Windows" in "Office". Za marsikoga je to pač vindovs, ki je že privzeto na vsakem računalniku.

Prvi Wordi za DOS sicer niso bili nič posebnega in so po prodaji daleč zaostajali za pionirjem Wordstarom in kasneje Word Perfectom, so pa zato zelo dobro zaorali v okenskem okolju. Res, zelo verjetno tudi zaradi skrivnosti Oken, ki so bile konkurentom dalj časa skrite. Vendar je bil Winword 2.0, s katerim sem sam zakorakal v okensko urejanje besedil, zakon v primerjavi s čimerkoli drugim. No, moji profesorji na fakulteti se sicer niso strinjali in so vztrajali, da moram uporabljati TEX, ampak hej, saj so nas še kar nekaj let po tem še vedno učili fortran in ne C(++), tako da vam je verjetno vse jasno ...

Res je sicer, da je bilo urejanje grafičnih elementov (npr. matematičnih enačb), pri katerih je TEX briljiral, špartansko, skorajda nemogoče, vendar sem se vsaj izognil "kompajliranja" besedila, ki ga je zahteval slednji. Res je tudi, da ima Word od nekdaj (še vedno) težave s skritimi kodami, ki jih uporabnik sicer ne vidi in jih ne more popraviti, vendar lahko drastično vplivajo na (ne)zaželeni videz dokumenta. In res je tudi, da ima Word od nekdaj (še vedno) hude težave z dolgimi dokumenti in z dokumenti, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva. Živo se še spomnim, kako je moja ženka v Wordu postavila diplomsko nalogo in so se ji po končnem shranjevanju vsi grafični elementi v datoteki pretvorili v velike rdeče ikse ... Brskanje po Microsoftovi bazi pomoči je razkrilo, da "Microsoft ve za to napako in lahko žal le svetuje, da vse grafične elemente znova vstavimo". In, hej, tudi trenutno aktualni Word 2007 se je pravkar, med pisanjem tega uvodnika, odločil, da ne bo več preverjal slovnične pravilnosti mojega besedila (pojma nimam, zakaj), toda, roko na srce, boljšega urejevalnika besedil v resnici ni.

Toda. Kolikokrat ga kot urejevalnik besedil dandanes sploh še potrebujemo? Oz. bi ga v resnici potrebovali? Kolikokrat dejansko urejamo besedila, ki morajo biti lepo oblikovana, z grafičnimi elementi? Prav, seminarske in diplomske naloge. Morda poročila, ki jih je treba dostaviti v pisni obliki. Največkrat pa ga v resnici uporabljamo za pisanje elektronskih sporočil (!, da, Outlook 2007 za sestavljanje elektronskih sporočil uporablja Word 2007) in za razne krajše dopise in sporočila, ki jih na koncu tako ali tako pošljemo po elektronski pošti kot priponke ali pa objavimo v intranetu, kot priponko ali pa pretvorjene v HTML.

Pretvorba v HTML, ha, zgodba zase! Kdor je že kdaj poizkusil Wordov SaveAs HTML ali Copy/Paste iz Worda v kak urejevalnik HTML, se je verjetno zgrozil. Namesto običajne in čiste kode HTML je bil rezultat klobasa Microsoftovih HTML dodatkov in oznak, ki jih je največkrat pravilno razumel samo Internet Explorer. Če jih je sploh kdo. Imel sem priložnost videti slovenski sistem CMS (sistem za upravljanje spletnih vsebin), ki je imel tri možnosti lepljenja besedila (Paste) - običajno, samo besedilo in, ne boste verjeli, lepljenje besedila iz Worda. Pri čemer je zadnja možnost že v odložišču za Wordom počistila vso nesnago v obliki Microsoftovih dodatkov.

In tako je dejstvo, da bi lahko veliko večino izdelkov, ki na koncu postanejo elektronski izdelki, danes naredili z OpenOffice in celo z Google Docs. Bodimo pošteni, če bi Office "skeširali" iz lastnega žepa, bi to počeli že danes. Dokler to skešira podjetje ali pa sploh nihče, ga pač uporabljamo. Mimogrede, naš Dare, ki zadnje leto dela v Rusiji, pravi, da tam prav nihče ne pomisli na OpenOffice, saj je Microsoftov Office enako poceni, beri: zastonj ...

Sploh pa - Word se nikoli ni zares prilagodil internetu tudi glede sodelovanja pri dokumentih. V Microsoftu sicer nekaj "prčkajo" s sodelovanjem prek portala Sharepoint, vendar je to, vsaj tisto, kar sem videl sam, nekako srednja žalost. In vsekakor precej daleč od sodelovanja, ki ga omogoča Google s svojim Docs.

Kakorkoli že, svet se spreminja in se je tudi dokaj spremenil. Word pa ostaja. Le bistveno bolj zmogljiv, hkrati pa še vedno enak, usmerjen v oblikovanje izdelkov, ki končajo na papirju. In teh je in bo vedno manj. Koliko časa torej še?

***

Se spomnite uvodnika v poletni številki, ko sem opozoril na SiOLovo kockanje z naročniki? Uganite - da, SiOL TV je tudi danes, dva meseca in pol kasneje, še vedno eno samo kockanje in "resetiranje", ki je preostalo uporabnikom z željo po televizijskem programu. Si predstavljate, da bi morali vsak večer vsaj enkrat znova zagnati nekaj, karkoli že, da bi si lahko ogledali preostanek filma? Jaz ne. Če bi pa za vse to v nabiralnik dobil še višji račun, kot so ga dobili naročniki SiOL TV, bi pa sploh znorel. No, po drugi strani - za več denarja še več kockanja...

Prav zanimivo bi bilo dobiti podatke o tem, koliko uporabnikov je zaradi tega zapustilo SiOL. K sreči (za SiOL) je še vedno veliko takih, ki nimajo druge izbire, ali pa so se zacementirali z nakupom subvencioniranih vmesnikov, prenosnikov, televizorjev ...

Imel sem priložnost videti slovenski sistem CMS, ki je imel tri možnosti lepljenja besedila (Paste) - običajno, samo besedilo in lepljenje besedila iz Worda.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Severna Koreja s kriptovalutami in lažnimi zaposlenimi nakradla milijarde

    Za razliko od praktično vseh ostalih držav se Severna Koreja v veliki meri zanaša na internetni kriminal in kriptoprevare za financiranje delovanja države in izogibanje sankcijam. Tudi eden večjih letošnjih vdorov, ko so neznanci z borze Bybit ukradli za poldrugo milijardo dolarjev kriptovalute ether, je bil plod Severne Koreje.

    Objavljeno: 27.10.2025 07:00
  • Zakaj nihče ne mara Applovih in Samsungovih tankih telefonov?

    Applov najnovejši in najtanjši iPhone Air, ki v debelino meri le dobrih pet milimetrov in tehta 165 gramov, je čudo tehnike, a ga začuda ljudje niso radostno sprejeli. Medtem ko se iPhone 17 Pro in iPhone 17 Pro Max prodajata rekordno, klasični iPhone 17 pa prav tako žanje visoke številke, iPhone Air zapostaja.

    Objavljeno: 20.10.2025 05:00
  • Nvidia: Kitajska je za nas mrtva

    Nvidijin direktor Jensen Huang je dejal, da je tržni delež podjetja na Kitajskem hitro padel s 95 odstotkov na ničlo. To ni presenetljivo, saj izvoz na Kitajsko prepoveduje kar ameriška administracija. A to v resnici ni čisto res, saj po drugi strani več kot četrtino prodaje predstavlja izvoz v Singapur – od koder na Kitajsko vodijo neuradne poti.

    Objavljeno: 20.10.2025 07:00
  • Popolnoma drugačno električno kolo

    Rivianovo hčerinsko podjetje Also, specializirano za mikromobilnost, je predstavilo inovativno električno kolo TM-B (Transcendent Mobility - Bike), ki obljublja povsem novo izkušnjo vožnje. 

    Objavljeno: 23.10.2025 16:00
  • V Londonu vam bodo verjetno ukradli telefon

    Samo v lanskem letu so v Londonu ukradli 80.000 pametnih telefonov, kar je v milijonski metropoli sicer malo, a vseeno precej več kot v drugih podobno velikih mestih v Evropi. In približno tretjino več kot leto pred tem. Trend je torej zaskrbljujoč.

    Objavljeno: 23.10.2025 05:00
  • SD-kartica na dnu Atlantika preživela implozijo Titana

    Raziskovalci so na dnu Atlantskega ocena v bližini razbitine Titanika našli SanDiskovo spominsko kartico SD, s katere so lahko sneli 12 fotografij in devet videoposnetkov. Kartica je tja potonila pred dvema letoma, ko je implodirala podmornica Titan, s katero je podjetje OceanGate želelo obiskati razbitine slavnega parnika.

    Objavljeno: 22.10.2025 05:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji