Kmalu prenosnik za 1evro?
Sodeč po nekaterih nedavnih analizah, naj bi se trg osebnih računalnikov, predvsem prenosnikov, v prihodnje krepko spremenil. Če so napovedi točne, bo mogoče kmalu dobiti povsem soliden prenosni računalnik skoraj brezplačno. No, v zameno za nekajletno naročnino na podatkovne storitve. Toda ali je to korak v pravo smer?
Tako kot je nekako že običajno v računalništvu, se spremembe dogajajo izrazito hitro, hitreje, kot lahko kupci, pogosto pa tudi sami ponudniki to absorbirajo. Toda večina kupcev bo hitro pozabila na pomisleke, če lahko dobi nekaj zanimivega ali uporabnega za zelo malo denarja, vsaj kar se tiče začetnega vložka. Seveda vsi vemo, da v resnici ni nič brezplačno brez razloga, marveč dobljeno običajno plačamo skozi čas, pogosto pravzaprav za kar mastne denarce. Nekaj, kar se danes še kako dogaja na trgu mobilnih telefonov. Ali veste, koliko telefonov se proda v "prosti" prodaji proti tistim, ki jih subvencionirajo ponudniki telekomunikacijskih storitev?
Nekaj podobnega si lahko že v kratkem obetamo tudi na področju računalnikov. Najverjetneje po enakem kanalu, kot grejo današnji mobilni telefoni. Prenosnik bomo dobili za simbolično ceno, v zameno pa bomo vsak mesec plačevali brezžični dostop do interneta. Morda bomo celo v kompletu dobili prenosnik, telefon in internetni dostop. Kot že doslej postaja plačevanja dostopa (pa čeprav tudi pavšalno) glavni viru zaslužka, vsaj v prvem valu ponudbe. Sprva lahko pričakujemo, da se bodo v ponudbi telekomunikacijskih operaterjev pojavili mali netbooki, kasneje tudi večji prenosniki.
Takšna ponudba se pravzaprav dogaja že danes, od države do države različno. V Veliki Britaniji nekateri operaterji že več kot leto ponujajo "skoraj brezplačne" prenosnike in s tem skušajo prepričati kupce, da vzamejo njihove storitve. Na Tajvanu je mogoče dobiti Asusov Eee za komaj 29 dolarjev, če se naročimo na podatkovne storitve za dobo dveh let. V ZDA ta hip veliki ponudniki še tipajo možnosti in se dogovarjajo z operaterji, poznavalci razmer pa trdijo, da do dogovorov ne manjka dosti. Med kandidati so sama znana imena, kot so HP, Dell, Asus.
Zmotno bi bilo misliti, da se tičejo subvencije samo najcenejši netbookov, so zgolj prvi, najbolj očiten val, ne nazadnje zato, ker je njihova uporabnost močno odvisna od dostopnosti internetne povezave. AT&T je, denimo, v ZDA sklenil dogovor z družbama Lenovo in Ericsson, po katerem bodo "polne" prenosnike (ne samo okrnjene netbooke) ponujali po ceni okrog 150 dolarjev v zameno za naročnino. Poznavalci menijo, da bo že v začetku leta za prenosnik dovolj odšteti le 99 dolarjev.
Kot rečeno, gre zgolj za prvi val, ko prihodki operaterjem prihajajo od naročnine na internet. Analitiki v bližnji prihodnosti napovedujejo subvencije s strani ponudnikov posameznih spletnih storitev. Denimo bodočih poslovnih rešitev ali pa omrežij za socialno računalništvo. Kaj lažjega za promocijo storitve, če lahko stranka dobi vse, kar je potrebno za njegovo uporabo brez vnaprejšnjega vložka.
Toda zakaj ostati zgolj pri tem? Naslednji ponudniki brezplačne železnine so najbrž tudi izdelovalci iger. Morda ne sedanje generacije, kjer je sistem prodaje in prodajnih kanalov že ustaljen, temveč nove generacije, ki bo bolj ali manj v pretežnem delu gostovana na internetnih strežnikih. Glede na to, da se igre prodajajo celo bolje od filmov in glasbe, se zdi to logična smer, tekmeci na tem področju pa se bodo morali prej ali slej potruditi, da bodo gosta privabili k sebi. To velja tako za tiste, ki proizvajajo igralne konzole, kot tudi za ponudnike gamerskih PC računalnikov.
Vse "za male pare". Kje se stvar ustavi? Nekateri analitiki celo menijo, da bi prek subvencij v prihodnje proizvajalci lahko prodali celo večino svoje proizvodnje na posameznih segmentih izdelkov. Najbolj optimistične napovedi govorijo o bistveni spremembi že v dveh ali treh letih. Seveda bo na potek tovrstnih odločitev ponudnikov storitev odločilno vplivalo gospodarsko okolje in še bolj specifično trenutna finančna kriza. Toda številni so mnenja, da bo ta celo pospešila tovrstno smer ponudbe, saj bodo operaterji skušali na ta način popraviti rezultate na trgu, ki je čedalje bolj pozoren na stroške.
Vprašanje je, kako bodo na tovrstno ponudbo reagirala podjetja. Odločitev za izbiro ponudnika je v tem okolju precej bolj kompleksna kot zgolj ocena na podlagi privlačne cene. Glede na dosedanji konservativni pristop, pričakovano podporo in ne nazadnje tudi željo pa celovitem nadzoru sistemov zaradi varnosti, je težko pričakovati večji uspeh. Prenosniki so pač bolj kompleksno okolje kot mobilni telefoni, čeprav se prepad med obema platformama, predvsem z uporabniškega zornega kota vse hitreje zmanjšuje. Po drugi strani podjetja še kako mami možnost, da ni treba za vse odšteti vnaprej. Poleg tega je zlasti v ZDA vse bolj v navadi, da podjetja zaposlenim preprosto namenijo nek proračun za nakup prenosnika, ki ga ima zaposleni nato v lasti. Težave z vzdrževanjem preprosto prepustijo posamezniku.
Ali so navidezno poceni prenosniki torej zmaga za kupce? Težko je reči, predvsem pa bo treba zelo dobro prebrati drobni tisk v pogodbah. Ta hip je tudi težko sklepati, ali bo zaradi tega nekega dne morda okrnjena ponudba različnih modelov. Zagotovo pa je nekaj - v računalništvu se bomo končno začeli pogovarjati o programski opremi in storitvah in manj o strojni opremi, ki obstaja zgolj v funkciji prvih dveh. To v vsakdanjem vse prepogosto pozabljamo.
"Ali veste, koliko telefonov se proda v "prosti" prodaji proti tistim, ki jih subvencionirajo ponudniki telekomunikacijskih storitev? Nekaj podobnega si lahko že v kratkem obetamo tudi na področju računalnikov."
