Kako naprave pripraviti na daljše »odmore«?

Objavljeno: 27.8.2019 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Nasveti | Revija: September 2019

Večino današnjih naprav, brez katerih praktično ne moremo več, poganja elektrika. Toda kako poskrbeti zanje, če si vendarle privoščimo odklop od digitalnega?

Če sodite med ljudi, ki vestno skrbijo za svoje premoženje, npr. hišo, stanovanje, avtomobil ipd., v podobni maniri pa pozornost pred dopustom ali drugo daljšo odsotnostjo namenjate tudi električno gnanim napravam, si prav mogoče delate medvedjo uslugo. Najranljivejši del številnih naprav so baterije. Te pa velja ustrezno pripraviti na krajši, predvsem pa na daljši odmor. Za tehnične igračke, ki jih ne boste ali nismo vzeli s seboj na dopust, to velja predvsem za tablice in prenosne računalnike pa tudi naprave, kot so prenosni zvočniki, brezžične slušalke idr., je treba ustrezno poskrbeti. To pa ne pomeni le obrisati prahu z njih in jih umakniti z neposredne sončne svetlobe. Zanimivo, v nasprotju z laičnim prepričanjem, tudi polna napolnjenost baterije (100-odstotna) ni dobra zanjo. Pravzaprav je podobno škodljiva kot popolna izpraznjenost. Obe stanji namreč na baterije v sodobnih napravah delujeta kot šok in jim krajšata življenjsko dobo. Napolnjenost baterije, ki je najprijaznejša do naprav, je okoli polovice, saj je takrat raven stresa, ki ga doživlja baterija, najnižja.

Kako torej pravilno poskrbeti za optimalno vzdrževanje baterije ob daljši odsotnosti oziroma neuporabi? Idealna napolnjenost baterije je med 50 in 60 odstotki polne kapacitete. Če naprava ne premore indikatorja napolnjenosti, da bi kazal odstotek kapacitete, ki jo še hrani baterija, predlagamo naslednji postopek. Napravo priklopimo na polnilnik in napolnimo do polne kapacitete, nato pa jo nekaj časa uporabljamo – če si jo lastimo dlje časa, vendarle že po občutku vemo, kdaj se je baterija izpraznila približno do polovice.

Zelo pomembno je tudi dejstvo, da napravo z napol napolnjeno baterijo tudi izklopimo oziroma ugasnemo. Delovni načini, kot je način spanja ali hibernacije, namreč še vedno porabljajo del električne energije in ob daljši odsotnosti baterijo izpraznijo. Povsem izpraznjena baterija pa, kot rečeno, doživi šok, ki skrajša njeno življenjsko dobo.

Če veste, da posamezne naprave z vgrajeno baterijo dlje časa ne boste uporabljali, je ne napolnite povsem. Polovična napolnjenost baterije je precej boljša za njeno dolgoročno kondicijo.

Dobra praksa: napolniti in uporabljati

Baterije v prenosnih računalnikih, pametnih telefonih, tablicah in vseh drugih napravah sčasoma izgubijo svoje lastnosti hranjenja električne energije. Pojasnili smo že, zakaj se velja izogibati obema skrajnima stanjema (0 in 100 odstotkov). Strokovnjaki za baterije priporočajo, naj teh ne polnimo čez 80 odstotkov njihove kapacitete (oziroma 90, odvisno koga vprašate), če nam je mar zanje. Če že potrebujemo polno kapaciteto baterije, npr. da se odpravljamo na teren ali daljšo pot, kjer vtičnica ali prenosni baterijski polnilnik ne bo pri roki, potem baterijo vseeno napolnimo na 100 odstotkov, a naprave takoj ne ugasnemo, ampak jo uporabljamo vsaj krajši čas – vsaj toliko, da se začne v njej odvijati proces praznjenja.

Zgornji nasvet so morebiti na lastni koži že izkusili lastniki prenosnih računalnikov, ki so te puščali priklopljene na polnilnik po več dni, tednov ali celo mesecev. Sledilo je presenečenje – baterija kar naenkrat ni bila sposobna obdržati elektronov, s katerimi bi zalagala vgrajene komponente. Ne le prenosni računalniki, za to hibo boleha tudi velika večina baterij, vgrajenih v pametne telefone – a ker te uporabniki menjamo pogosteje, je morebiti manj izrazita. Poleg tega pa je mobilni telefon z vidika povprečnega uporabnika vendarle pogosteje uporabljan kot prenosni računalnik in zato težava tudi manj izrazita.

Izogibajmo se polnjenju baterij čez noč

Če si ravno ne lastimo električnega vozila, priklopljenega na domačo stensko vtičnico, potem je polnjenje naprav prek noči škodljivo za njihove baterije. Navada številnih uporabnikov, ki pred spanjem svoj pametni telefon priklopijo na polnilnik in ga tako priklopljenega pustijo do jutra, sodi med slabe prakse. S tega vidika so pametni telefoni še bolj problematični kot prenosniki, saj se sodobni telefoni relativno hitro napolnijo (skoraj vsi v dveh urah, nekateri še precej hitreje), kar pomeni, da njihova kapaciteta ostane na 100 odstotkov več ur – in to iz dneva v dan.

Omenjeno težavo utegnejo omiliti kar proizvajalci sami. Del skupnosti inženirjev razvijalcev se že sicer zavzema za ukrep, ki bi polnilnike mobilnih telefonov predelal na način, da bodo ti baterije telefonov privzeto polnili le do 80 odstotkov kapacitete, dlje pa le, če bo to zahteval uporabnik. Glede na to, da se 20 odstotkov baterije hitro napolni, bi to polnilnik zlahka opravil med tem časom, ko se zbujeni uporabnik pripravi za nov delovni ali šolski dan. Omenjena funkcionalnost utegne postati del standardnega nabora funkcij že v naslednji generaciji pametnih telefonov, če se bodo veliki proizvajalci mobilnikov zmogli zediniti. Do takrat pa smo lahko sami nekoliko pragmatični in zvečer baterijo mobilnika napolnimo na okoli 80 odstotkov in odklopimo. Do jutra bo komajda porabil kak odstotek kapacitete. Če potrebujemo vse, kar baterija omogoča, jo je do 100 odstotkov kapacitete bolj priporočljivo napolniti zjutraj in takoj začeti uporabljati telefon.

Naprav z baterijami ni priporočljivo puščati priklopljenih na polnilec prek noči, kaj šele dlje časa.

Izogibanje popolni izpraznjenosti

Podobno kot se velja izogibati polni napolnjenosti baterije v daljšem časovnem obdobju, se je bolje izogniti tudi popolni izpraznjenosti. Kdaj torej začeti ponovno polniti baterijo? Ko njena zmogljivost upade pod 20 odstotkov kapacitete.

Kot rečeno, če vemo, da bomo dalj časa odsotni (dopust, počitnice ali druga predvidena odsotnost), poskrbimo za izklop naprav, ki jim električno energijo zagotavlja baterija. Prepričajmo se, da niso v načinu spanja, saj ta (počasi) prazni baterijo in jo tudi povsem izčrpa – torej ni dovolj, da zgolj zapremo pokrov zaslona prenosnika in mislimo, da smo opravili svoje.

Baterija naj bo na hladnem

Baterije ob polnjenju ustvarjajo toploto, kar je še posebej očitno ob rabi sodobnih tehnologij hitrega polnjenja, ki lahko baterijo zelo segrejejo. A visoka temperatura je prav tako »morilka« baterij. Če temperatura preseže zdravo mejo, se baterija poškoduje. Prav zato več šibkih avtomobilskih akumulatorjev odpove v poletni vročini kot sredi najhujše zime. Kaj torej lahko sami storimo za svoje naprave, da bi se izognili pregrevanju baterije? Telefone in tablice je priporočljivo vzeti iz ovitka, posebej če je ta debelejši in neprepusten. Prav tako se velja izogniti praksi, da prenosni računalnik med polnjenjem postavimo na kavč, posteljo ali preprogo, saj mu tako zmanjšamo površino za hlajenje oziroma preprečimo kroženje zraka okoli ohišja. Prenosnike velja polniti na trdni podlagi. Ko smo že pri prenosnikih – skozi hladilne reže (in še kje drugje) lahko v prenosnik vstopi prah, ki maši prezračevalne kanale, kar tudi lahko vodi do pregrevanja notranjosti. Hladilne reže prenosnika velja zato občasno spihati ali posesati (izsesati prašne delce) – baterija, procesor in druge komponente nam bodo hvaležne.

Prav tako odsvetujemo prakso polaganja naprav ene na drugo, saj polnjenje segreva baterijo in njeno okolico, hladi pa jo lahko le zrak iz okolice.

Zmanjšanje svetilnosti zaslona

Kaj ima zaslon opraviti z baterijo, vprašate. Sodobni zasloni so pogosto največji porabniki električne energije digitalnih naprav. Preprost ukrep zmanjšanja svetilnosti pa zmanjša tudi energijsko lakoto, kar bateriji omogoča daljše delovanje. Prenosniki, tablice in telefoni – vse te naprave poznajo nastavitev svetlosti zaslona. Naš cilj naj bo uporabljati zaslon pri čim manjši svetilnosti, a še vedno takšni, da jasno vidimo vsebino na zaslonu.

Tudi (elektronski) molk pomaga

Brezžična povezava (Wi-Fi), modrozoba povezava (bluetooth), mobilna povezava in brezstična tehnologija (NFC) potrebujejo električno energijo za svoje delovanje. Če jih ne potrebujemo, jih izklopimo in tako podaljšamo avtonomijo delovanja mobilne naprave na baterijo. Najenostavnejši ukrep, kako se znebiti vseh radijskih povezav, je vklop »letalskega načina« v nastavitvah teh naprav. Sicer potem ne bomo mogli opravljati klicev ali se povezati z internetom, toda elektrone v bateriji bomo lahko izkoristili do zadnjega v druge namene – za opravilo, ki nam največ pomeni.

Obisk področja s slabo pokritostjo z mobilnim signalom je še eden izmed receptov, kako hitro izčrpati baterijo mobilnega telefona. Telefon namreč v tem scenariju stalno išče signal mobilnega omrežja, ta aktivnost pa zelo obremeni strojno opremo in zato hitreje porablja energijo. Če veste, da se nahajate na področju z zelo šibkim signalom ali nekje, kjer ga celo ni , velja vklopiti letalski način in privarčevati kapaciteto baterije.

Če se vam zdi letalski način pregrob (beri: prekrut) ukrep, preprosto onemogočite funkcije, ki jih trenutno ne uporabljate, npr. brezžično ali bluetooth povezavo ter NFC. Na prenosnih računalnikih z nameščenim operacijskim sistemom Windows 10 lahko letalski način (angl. flight mode ali airplane mode) enostavno aktivirate s klikom na del za obvestila v sistemskem kotičku in v nadaljevanju izberete ustrezno polje (s podobo letala).

V sistemskem kotičku lahko nadvse hitro in enostavno izklopimo vse ali pa le posamezne radijske povezave (bluetooth, NFC, Wi-Fi …).

Zaustavitev aplikacij, ki tečejo v ozadju

Avtonomija baterij se podaljša takrat, ko morajo naprave opraviti manj nalog oziroma so manj obremenjene. Če na prenosnem računalniku ali mobilni napravi zaznamo programe in/ali aplikacije, ki tečejo v ozadju in jih le redko ali pa celo nikoli ne uporabljamo, jih velja izklopiti. Na računalniku to enostavno storimo tako, da v desnem delu sistemske vrstice kliknemo na ikono s puščico navzgor in si ogledamo ikone programov, ki trenutno tečejo. Tiste, ki jih želimo zapreti/ugasniti, desno kliknemo in iz padajočega menija izberemo možnost Zapri (Quit).

Pri nekaterih se lahko odločimo za manj rigorozen ukrep in njihovo delovanje onemogočimo le začasno. To pride v poštev pri protivirusnih programih (ti si lahko za preglede računalnika vzamejo tudi po več deset minut) pa tudi storitvah oblačne hrambe podatkov (Dropbox, Google Drive, OneDrive in podobne), ki pogosto pregledujejo sistem z namenom čimprejšnje sinhronizacije datotek.

Tudi nekateri pametni telefoni nam omogočajo takojšnje zaustavljanje aplikacij, ki tečejo v ozadju. V svetu operacijskega sistema Android velja najti možnost stalnega zaustavljanja aplikacij (Always Sleeping Apps) in jo omogočiti v nastavitvah. Ta bo nato skrbela, da bodo aplikacije, ko ne bodo več v uporabi (beri: na zaslonu naprave), preklopile v način spanja in tako porabljale bistveno manj električne energije in sistemskih virov. Na večini telefonov s sistemom Android to možnost najdemo na poti Nastavitve (Settings), Vzdrževanje naprave (Device Maintenance), Baterija (Battery), Izklapljanje aplikacij (Always Sleeping Apps). Tovrstno funkcionalnost pozna tudi operacijski sistem iOS. Do nje se dokopljemo, če sledimo poti Settings, General, Background App Refresh in uporabimo drsnike za izklop manj pomembnih aplikacij, ki se tako ne bodo več posodabljale, ko bodo tekle v ozadju.

Tudi aplikacije, ki tečejo v ozadju operacijskega sistema, so lahko pravi požeruhi. S tem seznamom izberemo tiste, za katere ne želimo, da po nepotrebnem trošijo zmogljivost baterije mobilne naprave.

Hibernacija namesto spanja

Na računalnikih z operacijskim sistemom Windows 10 že klik na gumb Start in nato na ikono za izklop računalnika postreže s tremi možnostmi: Spanje (Sleep), Hibernacija (Hibernate) in Izklop (Shut down). Čeprav nekateri sodobni prenosni računalniki in tablice lahko v stanju spanja prebijejo po več tednov, ta možnost počasi porablja energijo baterije, zato se ji velja izogibati. Če vemo, da bomo napravo v kratkem spet uporabljali, velja izbrati možnost hibernacije, saj se bo iz tega stanja tudi zbudila podobno hitro, a s pomembno razliko – porabila bo še bistveno manj energije.

Predvajanje večpredstavnostnih vsebin je lahko tudi energijsko potratno, posebej v kombinaciji z visokoločljivostnimi zasloni sodobnih naprav. V operacijskem sistemu Windows 10 lahko v nastavitvah (Settings) v razdelku Programi (Apps) poskrbimo, da bo to opravilo manj požrešno. Poiščemo možnost Optimiziraj za daljše delovanje baterije (Optimise for battery life), kjer nato izklopimo možnost obdelave video posnetka (video processing), po potrebi pa znižano tudi ločljivost prikaza slike. Vsak od teh ukrepov bo prispeval svoj delež k daljši avtonomiji baterije.

Tako pa lahko podaljšamo avtonomijo baterije na večini pametnih telefonov s sistemom Android.

Nastavitev načinov delovanja naprave za varčevanje z energijo

Prenosniki z nameščenim sistemom Windows 10 imajo že v sistemskem kotičku ikono z informacijo o napolnjenosti baterije. S klikom nanjo pa pridobimo še več možnosti upravljanja porabe in zmogljivosti. S premikom drsnika v levo damo prednost avtonomiji delovanja, medtem ko premik v desno poveča zmogljivosti, a tudi porabo energije. Če je zaloga električne energije majhna, moramo pa še veliko postoriti na prenosniku ali mobilniku, velja vklopiti tudi način varčevanja z energijo (angl. battery saver), ki bo izvedel vrsto ukrepov za varčevanje z energijo, kot so zmanjšanje svetilnosti zaslona, zmanjšanje zmogljivosti itd.

Vse različice operacijskega sistema Windows imajo v Nadzorni plošči (Control Panel) tudi funkcijo Upravljanja porabe (Power Options), kjer lahko še podrobneje nastavimo delovanje računalnika in njegovo morebitno varčevanje. Izbiramo lahko med različnimi načini varčevanja z energijo. Večina računalnikov ima že prednastavljenega (Power Saver) in ga zgolj izberemo. Lahko pa izdelamo tudi lasten varčevalni profil, in sicer tako, da kliknemo na možnost Spremeni nastavitve profila (Change plan settings) in nato še na Spremeni napredne nastavitve upravljanja porabe (Change advanced power settings). V naslednjem oknu, ki se nam odpre, lahko izbiramo med različnimi komponentami računalnika, kot so trdi disk, vmesnik Wi-Fi, vrata USB, in drugimi ter jim določamo posamezne lastnosti. Pri vsaki izmed njih lahko razširimo pregled in izberemo možnost maksimalnega varčevanja ob delovanju na baterijo (On battery setting).

Varčevalnega načina ne gre uporabljati ves čas, saj drastično zmanjša zmogljivosti prenosnika. Vklopimo ga po potrebi ali pa le takrat, ko nam gre z elektriko »za nohte«.

Tudi mobilne naprave znajo biti še kako varčne, če to od njih zahtevamo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki