Industrijski internet stvari se predstavi
Industrijski internet stvari obljublja revolucijo v proizvodnji, uresničil pa jo bo z zbiranjem, obdelovanjem in dostavljanjem ogromnih količin podatkov z bliskovitimi hitrostmi. Kako točno bo vplival na poslovanje proizvodnih podjetij, pa v nadaljevanju ...
Industrijski internet stvari (IIoT) je del širšega koncepta, poznanega kot internet stvari (IoT). Internet stvari je omrežje pametnih naprav, računalnikov in stvari, ki znajo zbirati in deliti ogromne količine podatkov. Zbrani podatki se pošiljajo v osrednji računalniški oblak, kjer jih ustrezna rešitev ali storitev uredi, spoji z drugimi podatki, obdela in deli s končnimi uporabniki na način, ki tem koristi. IoT na ta način povečuje obseg avtomatizacije v domovih, šolah, trgovinah in mnogih industrijskih panogah.
Raba interneta stvari v proizvodnih podjetjih je dobila celo svojo kratico – IIoT, ki sliši tudi na ime industrijski internet stvari. Ta je prav tako sestavni del koncepta tovarn prihodnosti in trenda industrija 4.0. IIoT bo revolucijo v proizvodnji dosegel s tem, ko bo omogočal pridobivanje in dostopnost ogromnih količin podatkov, ki bodo ključnim deležnikom – pa naj bo to stroj, sistem, zaposleni ali partner – takoj na voljo. Delo (človeka ali stroja) bo zato veliko bolj učinkovito. Številna inovativna podjetja so že začela izvajati projekte IIoT z uporabo inteligentnih, povezanih naprav v svojih tovarnah.
Prednosti IIoT
Kakšne so torej prednosti industrijskega interneta stvari? IIoT lahko bistveno izboljša povezljivost, učinkovitost, prilagodljivost, omogoča prihranke časa in niža stroške poslovanja proizvodnih podjetij. To dosega s prediktivnim vzdrževanjem opreme (na podlagi najrazličnejših podatkov izračuna, kdaj je zahtevano vzdrževanje in kako ga izvesti z minimalnim vplivom na proizvodnjo), z izboljšano varnostjo in vrsto drugih operativnih učinkovitosti. Vsak podatek ali informacija, ki pomaga izdelek narediti hitreje, bolje ali ceneje, je dobrodošla.
Omrežja inteligentnih naprav IIoT proizvodnim podjetjem omogočajo, da razbijejo podatkovne silose in povežejo vse svoje ljudi, podatke in procese od proizvodnje, prek skladišča in dobaviteljev do pisarn. Vodstvo podjetja lahko te podatke uporabi za popoln in natančen vpogled v delovanje proizvodnje in celotnega poslovanja, v pomoč so mu tudi pri sprejemanju boljših poslovnih odločitev.
Protokoli IIoT
Ena izmed ovir pri prehodu na industrijski internet stvari je dejstvo, da različne naprave na robovih omrežja uporabljajo različne protokole za pošiljanje in prejemanje podatkov. Medtem ko je trenutno v uporabi veliko različnih komunikacijskih protokolov, npr. OPC-UA, se zdi, da se v praksi vse bolj uveljavlja protokol MQTT (Message Queueing Telemetry Transport). Prenosni protokol MQTT odlikujejo vitkost (naslovni prostor zaseda le dva bajta), možnost rabe modela objave in naročanja ter seveda dvosmerna komunikacija.
Izzivi IIoT
Združljivost in varnost sta bržkone dva največja izziva pri uveljavljanju IIoT. Glavna skrb podjetij je v prvi vrsti zagotavljanje združljivosti komunikacije med najrazličnejšimi senzorji, napravami in stroji, ki uporabljajo različne protokole in so že v izhodišču arhitekturno različni. To različnost v praksi podjetja rešujejo z rabo platform, ki skrbijo za prevajanje na skupni imenovalec oziroma v isti jezik.
Podjetja si želijo tudi zagotovil, da so njihovi podatki varni. Dodajanje senzorjev in drugih inteligentnih, povezanih naprav in odpiranje omrežij navzven sta vzporedno prinesla še eksplozijo varnostnih ranljivosti. Zaščita naprav industrijskega interneta stvari in njihove komunikacije je zato zelo visoko na spisku prioritet informatikov, ki delajo v proizvodnih podjetjih.
Prihodnost IIoT
Brez dvoma bo prihodnost proizvodnih podjetij povezana z industrijskim internetom stvari. Industrijska podjetja si že danes prizadevajo za posodobitev sistemov in opreme v želji, da bi bila kos zahtevam sodobnega poslovanja in imela možnost odgovora na hitro spreminjajoče se razmere na trgu. IIoT je v očeh proizvodnih podjetij vsekakor prebojna tehnologija, dodaten izziv pa je povezan z mankom kadrov, ki bi jo znali implementirati, varovati in nadalje razvijati. Zato je pričakovati dodatne naložbe, tako v tehnologijo kot ljudi, pa tudi različna partnerstva, saj lahko podjetja industrijski internet stvari gradijo kot ekosistem, s čimer postane vsaj delno bolj obvladljiv. Obljube o visoki stopnji učinkovitosti, večji prilagodljivosti, nižjih stroških in številnih prihrankih časa so enostavno preveč mikavne, da bi se podjetja IIoT preprosto odrekla.
