Objavljeno: 14.8.2005 02:22 | Avtor: Matjaž Klančar | Monitor Julij 2005 | Teme: nenehni testi

HP Business Inkjet 1000

Marketinška borba za prepričevanje uporabnikov o prednostih brizgalnikov, ki imajo ločene barvne kartuše (vsaka barva v svoji kartuši) je že dolga in hkrati neusmiljena. Canon in Epson trdita, da je bolje zamenjati le kartušo s tisto barvo, ki smo jo dejansko porabili, HP in Lexmark pa trdita, da v povprečju tako ali tako trošimo vse barve enako (razen v poslovnem svetu, kjer tiskamo večje količine enakih dokumentov z enakimi barvnimi logotipi), poleg tega pa naj bi ta faktor ne bil bistven, če je kartuša dovolj poceni. Enako se bije boj o prepričevanju, da je bolje z vsako barvno kartušo zamenjati tudi tiskalne glave (in s tem ohraniti vrhunski odtis), po drugi strani pa, da je morda bolje imeti dovolj trajne glave, da tega ni treba početi (in potrošniku zato ponuditi cenejši potrošni material).

Hewlett-Packard se je tehnologijo ločenih kartuš in tiskalnih glav iz dragih poslovnih modelov odločil prenesti tudi v nižji cenovni razred, morda celo med domače uporabnike. To tehnologijo "že od nekdaj" uporablja v tiskalnikih velikega formata (oz. v risalnikih) in že kar dolgo v brizgalnikih, ki so namenjeni uporabi v poslovnem svetu. Slednji so zbrani pod imenom Business Inkjet. Ti tiskalniki so znani po tem, da so veliko dražji od "navadnih" Deskjetov, vendar ponujajo veliko nižjo ceno odtisa in so veliko bolje opremljeni za pisarniško delo (omrežje, dodatne kasete za papir, obračalniki za dvostranski tisk, možnost tiskanja v formatu A3...). Z novim majhnim modelom Business Inkjet 1000 (BIJ 1000) se pravila igre do neke mere spreminjajo. Tiskalnik je izredno poceni (in brez dodatkov, ki smo jih pravkar omenili) in zato sodi tudi k domačim uporabnikom, katerim so namenjeni drugi brizgalniki, ki jih vodimo v nenehnih preizkusih.

BIJ 1000 ima vgrajen enak tiskalni mehanizem, kakršnega smo nazadnje videli v modelu BIJ 1200, pa tudi že v tri leta starem modelu A3 CP1700. Tiskalne glave so ločene od kartuš in zmorejo tiskati kapljice s prostornino 18 pl (črna) in 4 pl (barvne), kar se danes sliši kot nekoliko zastarelo (najboljši konkurenti zmorejo tudi samo 1 pl barvne kapljice). Vendar pa so glave relativno visoke, tako da v enem prehodu odtisnejo kar 1,2 cm visok pas. Pred tremi leti je bilo to še vrhunsko, danes pa je le še "dobro".

Barvne kartuše so velike in lahko dostopne na sprednji strani in hkrati relativno poceni, kar je HPjevo poglavitno orožje. S kartušami št. 10 (črna, 69 ml) in 11 (barvna, 28 ml) smo natisnili kar 823 strani besedila (polna stran, brez odstavkov) in 668 barvnih strani (naša testna stran - trije barvni pravokotniki), kar je zelo veliko v primerjavi s konkurenco, ki natisne okoli 200 oz. 100 strani. Cena odtisa, ki smo jo izračunali na podlagi teh podatkov, je zelo nizka - 9 tolarjev za stran besedila in 33 tolarjev za barvno stran. To je več kakor dvakrat cenejše kakor pri najbližjem "zasledovalcu"! Če to primerjamo z barvnimi laserskimi tiskalniki (ki imajo tradicionalno veliko nižjo ceno odtisa od brizgalnikov) vidimo, da se BIJ 1000 (oz. kar vsi modeli BIJ) tudi tu dobro odreže. Povprečni cenejši barvni laserski tiskalnik stane 6 tolarjev za črno in 30 tolarjev za barvno stran, vendar pri "5 % pokritosti", ki jo navaja proizvajalec. Če to pretvorimo v vrednosti, kot jih merimo mi pri brizgalnikih, pridemo do vrednosti 12 in 78 tolarjev. Uporaba BIJ 1000 je torej cenejša kakor pri cenejših barvnih laserskih tiskalnikih. Pri dražjih barvnih laserskih tiskalnikih (400.000 SIT in več) prednost delno izhlapi (4 tolarje za črno in 39 za barvno stran), vendar taki tiskalniki majhnemu in poceni brizgalniku nikakor niso konkurenca.

Omenimo še, da so v novem tiskalniku priložene manj polne kartuše št. 13, ki vsebujejo po 14 ml barvila in jih lahko kupimo tudi v prosti prodaji. HP zatrjuje, da se da z njimi (na ml!) natisniti več kot s starejšimi kartušami 10 in 11, vendar tega nismo mogli potrditi, ker v času preizkusa teh kartuš pri nas še ni bilo mogoče dobiti.

BIJ 1000 tiska razmeroma hitro, vendar ga konkurenca in celo novi Hewlett-Packardovi Deskjeti (6840) prekašajo, če hitrost primerjamo z barvnimi laserji, pa primerjava sploh ne vzdrži (namerili smo mu okoli 3,5 strani na minuto za besedilo in 3 strani na minuto za poslovno poročilo, ki vsebuje nekaj črno-belih in nekaj barvnih grafikonov).

Kakovost natisnjenega besedila je dobra, podrobnosti v velikosti dveh pik (na navadnem in posebnem papirju) pa so nekoliko preslabo vidne. Pri tiskanju bitnih slik se pokaže nekoliko več rastra, kakor ga tiskajo novejši brizgalniki.

Da bi BIJ 1000 lahko resno "kandidiral" v domačem okolju, mu manjka prilagojenost domači fotografiji - ne premore posebne kasete za foto papir 10 × 15 cm, ne zna tiskati brez roba in nima priboljškov kot je neposredno tiskanje iz fotoaparatov ali pomnilniških kartic. Tudi o trajnosti natisnjenih fotografij se HP ne pohvali. Lahko pa mu dokupimo obračalnik in tiskamo obojestransko. Tako tiskanje je sicer dvakrat počasnejše kakor enostransko tiskanje, saj tiskalnik potiskane strani še suši.

Mali BIJ 1000 je torej primeren, če veliko tiskamo in nam je zato nizka cena odtisa zelo pomembna. Za tiskanje besedil in poslovnih izdelkov je prav zaradi tega zelo primeren. In tako bo vsaj še nekaj časa, dokler se ne bo cena barvnih laserskih tiskalnikov še bolj znižala (sedaj najcenejši model stane skoraj trikrat več od BIJ 1000).

Hewlett-Packard Business Inkjet 1000