Finci, ki se ne želijo ločiti od svojega sistema

Objavljeno: 27.8.2019 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Zgodovina | Revija: September 2019

V dneh, ko se vse več govori o družbi Huawei, ki je ubrala svojevrstno obliko tehnološkega osamosvajanja in pripravlja svoj operacijski sistem, smo preverili, kdo sploh še izdeluje mobilne operacijske sisteme.

Verjetno tega niste vedeli, toda Sailfish OS je po »smrti« Windows Phone postal tretji najbolj razširjen mobilni ekosistem – za sistemoma Android ter iOS. A utegne iti kaj hitro tudi na smetišče zgodovine. Prevlada Googlovega operacijskega sistema Android na mobilnih napravah je tako močna, da alternativ javnost praktično ne pozna – ste že slišali za Firefox OS ali Ubuntu Touch na pametnem telefonu? Zadnji, ki še niso vrgli puške v koruzo, so Finci iz podjetja Jolla. Žene jih namreč ponos.

Dediščina operacijskega sistema Sailfish OS izvira še iz zlatih časov družbe Nokia, zlasti njenega poskusa z lastnim operacijskim sistemom MeeGo. Pred dobrim desetletjem sta namreč podjetji Nokia in Intel imeli vizijo odprtega mobilnega operacijskega sistema. Skupaj sta v projekt vložili približno milijardo ameriških dolarjev in ustvarili odprtokodni operacijski sistem, imenovan MeeGo. Ta je bil uporabljen kot osnova za več mobilnih naprav, najbolj legendarna med njimi je nosila oznako Nokia N9. Čeprav je Nokia N9 postala svetilnik odprtokodnih operacijskih sistemov, so se vodilni možje pri Nokii odločili, da ta projekt ukinejo. Namesto njega pa izbrali nadaljevanje sodelovanja z družbo Microsoft, ki se je odločila vstopiti v vode mobilnih operacijskih sistemov s sistemom Windows Phone. Ta ni bil deležen posebnega uspeha in je že pristal na smetišču zgodovine. V vsega nekaj letih, pa čeprav je za njim stal eden velikanov računalniškega sveta.

Kaj zna in zmore Sailfish OS?

Sailfish OS je v nekaterih pogledih v primerjavi z iOS in Android vsekakor edinstven. Oziroma je vsaj bil – pred leti. Kot prvi je namreč uvedel rabo enostavnih gest, ki jih uporabnik aktivira s potegom prsta z roba zaslona, in odpravil potrebo po gumbu s funkcijo vračanja v izhodišče (gumb »domov«, ki se je zdel praktično nepogrešljiv del vsakega telefona). Celo snovalci izvirnega pametnega telefona iPhone morajo priznati, da so tovrstno rešitev in uporabo gest tako rekoč prekopirali od Meego Harmattana.

Ena izmed odlik Sailfish OS je divja večopravilnost. Uporabniški vmesnik je osredotočen nanjo in na poseben način prikazuje aktivne procese ter uporabniku omogoča, da se inteligentno premika med njimi. Pa še to: večopravilnost ni navidezna, temveč dejanska – zagnani procesi nadaljujejo izvajanje v ozadju (npr. predvajanje videa).

Filozofija, uporabljena v Sailfish OS, je severnoevropski standard, osredotočen na zasebnost uporabnika. Uporabniški podatki se ne shranjujejo in ne prodajajo oglaševalskim partnerjem, kot to počno malodane vsi proizvajalci telefonov. V sistemu Sailfish OS obstaja več možnosti za nastavitev zasebnih povezav (VPN). Celo takrat, ko je Sailfish OS prejel (delno) podporo za poganjanje aplikacij za okolje Android, je tem preprečil dostop do samega jedra in podatkov o napravi.

Prečiščen in odziven uporabniški vmesnik je že od nekdaj zaščitni znak operacijskega sistema Sailfish OS. Takole je videti različica s številko 3 v imenu.

Toda ekipa razvijalcev, ki je svetu dala operacijski sistem MeeGo, ni želela opustiti dela pri preklicanem projektu, v katerega so trdno verjeli. MeeGo so zato rešili z ustanovitvijo novega podjetja, Jolla Ltd., katerega načrt je bil še naprej razvijati platformo MeeGo in ponuditi odlično uporabniško izkušnjo. Sad teh naporov je Sailfish OS. Ko je ključna ekipa razvijalcev Linux MeeGo OS oktobra 2011 zapustila podjetje Nokia, je izkoristila tudi priložnost »premostitvenega« programa, ki ga je imelo vpeljanega finsko podjetje – vsak zaposleni, ki je zapustil podjetje in odprl novo zagonsko podjetje, je pridobil 25 tisoč evrov sredstev. Ta denar so s pridom porabili za dodatne razvijalce, saj ob »odcepitvi« niso podedovali patentov in drugih intelektualnih pravic, temveč so ostali le z odprtokodnim delom sistema MeeGo. Uporabniški vmesnik, poznan pod kodnim imenom Harmattan, so morali razviti povsem na novo.

Podjetje Jolla je imelo odlično idejo in velike apetite. Žal mu marsikaterega projekta ni uspelo uresničiti.

Veliko obljub, malo naprav

Julija 2012 je podjetje Jolla javno objavilo, da namerava razviti nove pametne telefone z novim vmesnikom Harmattan UI, ki bo izkoriščal geste prstov, ter da bodo tako nudili še boljšo uporabniško izkušnjo v primerjavi z Nokia telefoni. Operacijski sistem so poimenovali Sailfish OS, za razvoj pa uporabili praktično enake tehnologije in rešitve, kot jih je poznala Nokia N9 (Qt, QML in HTML5).

Podjetje Jolla je sicer sodelovalo z drugimi razvijalci aplikacij in platformo MeeGo, saj je želelo zgraditi uporaben nabor mobilnih aplikacij. Septembra 2013 je podjetje najavilo, da bodo njihovi telefoni po zaslugi vgrajenega emulatorja AlienDalvik zmožni poganjati tudi aplikacije, pisane za operacijski sistem Android. Zaradi formalnih omejitev pa je moral namestitev aplikacijske tržnice Google Play končni uporabnik opraviti v lastni režiji (navodila so bila na voljo).

Prvi pametni telefon finskega proizvajalca, poimenovan Jolla Mobile Phone, je bil nared šele novembra 2013. Poleg operacijskega sistema Sailfish OS je premogel 4,5-palčni IPS-zaslon ločljivosti qHD, gigabajt delovnega pomnilnika, 16 GB hrambe podatkov, režo za kartico SD in kamero ločljivosti 8 megapik. Pozornost tehnične javnosti pa je buril predvsem dodatek, poimenovan The Other Half ali –prevedeno – druga polovica, ki je predstavljal hrbtno razširitev telefona Jolla Phone za različne namembnosti – dodatek je namreč premogel NFC in električno povezavo s telefonom, pri čemer je lahko premogel tudi lasten pomnilnik in procesor ter je omogočal vrsto namenskih rab, npr. priklop fizične tipkovnice.

Jollino pogruntavščino hrbtnih razširitev mobilnikov v sodobnem času še najuspešneje posnema Motorola.

Leto pozneje je Jolla najavila tudi svojo prvo tablico, s katero bi lahko operacijski sistem Sailfish OS še bolje dokazoval svoje adute. Toda Jolla Tablet, tablica s 7,9-palčnim zaslonom, z Intelovim procesorjem, dvema gigabajtoma delovnega pomnilnika in 32 GB ROM kar ni in ni mogla ugledati luči sveta, saj Jolla ni imela sreče z izbranim kitajskim proizvajalcem, ki ga je julija 2015 tudi zamenjala. Napovedana prodaja Jolla naprav v 36 državah po svetu se je pospešeno skrčila na skandinavske države in peščico držav članic EU.

Brez prave prodaje svojih izdelkov je podjetje zašlo v finančne težave. Novembra 2015 je odpustilo polovico zaposlenih, še pred koncem leta pa preklicalo tudi projekt Jolla Tablet in nato spomladi predplačnikom začelo vračati kupnino za tablico, ki je nikoli ni dostavilo. Podjetje je tudi sporočilo, da je za izdelavo izdelkov najelo novega partnerja, samo pa se je osredotočilo le na razvoj operacijskega sistema in prodajo licenc.

Kratka osvežitev

Finančna injekcija novega investitorja je kratkoročno obudila upe na lepšo prihodnost Sailfish OS. Maja 2016 je bil tako predstavljen pametni telefon Jolla C Mobile Phone z večjim, s 5-palčnim zaslonom, operacijski sistem Sailfish OS pa sta na svoja izdelka istega leta namestila še proizvajalca indijski Intex (na telefon Aqua Fish) ter TRI (na telefon Turing Phone, ki je premogel že 5,5-palčni zaslon).

V letu 2017 sta se poskusa s Sailfish OS lotila še dva malo znana proizvajalca. Podjetje Jala je predstavilo telefona Accione in Accione P, INOI pa pametni telefon R7, ki se je ponašal s funkcionalnostjo sprejema satelitskega signala v ekosistemih GPS in GLONASS.

Prvo resno ime, povezano s Sailfish OS, pa je predstavljal japonski velikan Sony, ki je omogočil namestitev omenjenega operacijskega sistema na pametni mobilnik Xperia X. A ta je bil leta 2017 že skoraj leto dni star in težko je bilo prepričati uporabnike, naj androidno osnovo zamenjajo za nov operacijski sistem, pri tem pa doplačajo 50 evrov. To je namreč še danes cena Sailfish OS 3 s polno podporo, brezplačna »ogledna« različica brez podpore za androidne aplikacije pa je skoraj neuporabna, saj ne premore niti lastnih aplikacij za družbena omrežja, kaj šele kakšnih drugih. Tudi podpora za aplikacije je po zaslugi starega emulatorja ostala na ravni Androida 4.4, ki ima le še dvoodstotni delež med napravami in bo v prihodnje izgubil podporo pri proizvajalcih mobilnih aplikacij. Danes lahko Sailfish OS namestimo na mobilnike Sony Xperia XA2, o morebitnih prihodnjih modelih pa ni ne duha ne sluha.

Sony Xperia XA2 Ultra je trenutno najzmogljivejša naprava, na katero lahko namestimo operacijski sistem Sailfish OS. Deluje pa tudi na »neumnih« telefonih in dlančniku.

Finci se ne dajo

Vztrajni Finci, v podjetju je danes le okoli 50 zaposlenih, se ne dajo. Lani so predstavili novo različico operacijskega sistema Sailfish OS 3. Dobra novica je, da ta deluje na vseh podprtih napravah, izdelanih od leta 2013 naprej. A to uporabnikom bore malo koristi, saj prve naprave premorejo le gigabajt delovnega pomnilnika in so tako precej počasne, so pa razvijalci še izboljšali upravljanje z gestami, dodali nekaj novih osvežitev vmesnika, izboljšali povezljivost prek vmesnika USB in dodali enkripcijo podatkov na (morebiti) vstavljeni kartici SD. Da še migajo, dokazujejo bolj ali manj redne manjše posodobitve (3- do 4-krat letno). Bomo videli, do kdaj bodo vztrajali.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki