Dobrodošli na temni strani kriptovalutnih sanj

»Zapustila sva zračni prostor, lahko počneva, kar nama srce poželi,« mi je s pilotskega sedeža svojega helikopterja znamke Aston Martin rekel Jean-Paul Thorbjornsen. Ko sva preletela predmestja Melbourna, mi je postalo jasno, da je početi, kar mu srce poželi, njegovo življenjsko vodilo.

Jessica Klein, MIT Technology Review

Naselja povprečnih hiš so se umaknila vinogradom, Thorbjornsen pa je pokazal na najino pristajališče ob vinski kleti. Ljudje, ki so prišli na kosilo, so postavali zunaj. »Zdaj bodo prosili za fotografijo,« je rekel, vajen pozornosti, ki jo pritegne njegov luksuzni helikopter s črkami BTC kot 'bitcoin' na repu. (Vreden je slabe tri milijone evrov, kar je morda razumna cena za nekoga, ki trdi, da mu je prejšnji kriptovalutni projekt navrgel več kot 400 milijonov avstralskih dolarjev – okrog 250 milijonov evrov, čeprav je hkrati dodal, da je ta denar vezan v podjetju.)

Thorbjornsen je ustanovitelj THORChaina, verige blokov, prek katere uporabniki lahko menjajo kriptovalute in pri tem pobirajo provizije. THORChain je brez posebnih dovoljenj dostopen vsem (v angleščini permissionless), zato ga lahko uporablja kdorkoli brez predhodne odobritve glavnega upravljavca. Verigo blokov kot decentralizirano omrežje vzpostavljajo in upravljajo operaterji po vsem svetu, večinoma pod vzdevki.

Na začetku delovanja se je tudi Thorbjornsen skrival za vzdevkom leena in za svoj avatar izbral z umetno inteligenco ustvarjeno podobo ženske. Marca 2024 pa je razkril, da je on, Avstralec v srednjih 30. letih, ki je odraščal na podeželju in so ga vzgajali v katoliški veri, tisti, ki je bolj ali manj sam zasnoval verigo blokov.

Kot osrednje vprašanje v zvezi s THORChainom bi lahko izpostavili, kdo točno je odgovoren za njegovo delovanje. Tako decentralizirane verige blokov, kot je THORChain, naj bi zagotavljale sisteme, ki delujejo zunaj dosega zbrane moči podkupljivih vlad in finančnih institucij. Če ima peščica ljudi nesorazmeren vpliv na to decentralizirano omrežje – eno redkih, ki delujejo v tako velikem obsegu –, je to še en madež na zapuščini bitcoina, ki jo je že prej oskrunila kapitalistična politična mrzlica.

Vprašanje, kdo je odgovoren za THORChain, je pomembno, ker so januarja lani njegovi uporabniki izgubili za več kot 200 milijonov ameriških dolarjev kriptovalut, potem ko so z administrativnim posegom zamrznili transakcije in račune na njem, čeprav so uporabniki verjeli, da se to zaradi decentralizirane strukture sploh ne more zgoditi. Ko so poslovanje odmrznili, so nekateri uporabniki pohiteli in umaknili svoj denar. Naslednji mesec je severnokorejska hekerska skupina Lazarus Group uporabila THORChain za transfer približno 1,2 milijarde dolarjev ukradenega ethereuma, pridobljenega med odmevnim vdorom na dubajsko kriptovalutno borzo Bybit.

Thorbjornsen je na dolgo in široko pojasnjeval, da THORChain ne more preprečiti nakazovanja ukradenih sredstev ali preprečiti njihovega množičnega umika, saj je njegovo delovanje decentralizirano in ga je mogoče uporabljati brez dovoljenja. Ker nihče nima izvršnih pooblastil, omrežje lahko uporabljajo vsi in za katerikoli namen, zato seveda tudi ni nikogar, ki bi odgovarjal, ko se zgodi najhujše.

A ko se je zgodilo najhujše, so skoraj vsi v THORChainovi skupnosti in vsi, ki spremljajo omrežja, kot je X, s prstom pokazali na Thorbjornsena. Tudi v tožbi, ki so jo vložili THORChainovi upniki, ker so izgubili milijone, je omenjeno njegovo ime. Nekdanji analitik FBI in dober poznavalec Severne Koreje mi je na vprašanje o mogoči kazni zaradi pomoči pri premikanju ukradenega denarja pojasnil, da ne bi bil rad v Thorbjornsenovi koži.

THORChain je zasnovan tako, da odločitve sprejema z glasovanjem upravljavcev vozlišč, in sicer z dvotretjinsko večino.

Ravno zato sem odpotovala v Avstralijo, saj sem želela razumeti, kako vidi sebe in svojo vlogo v omrežju, za katero trdi, da ga je ustanovil.

Po Thorbjornsenovih besedah ga ne bi smeli imeti za odgovornega za nobenega od obeh dogodkov. THORChain je zasnovan tako, da odločitve sprejema z glasovanjem upravljavcev vozlišč – to so ljudje z računalniško močjo in vložkom v kriptovalute, potrebnima za upravljanje grozda strežnikov, ki obdelujejo transakcije v omrežju. Pri teh glasovanjih odloča dvotretjinska večina.

Potem je tu še vidik javnega delovanja, ne da bi uporabniki morali prositi za dovoljenje. THORChain za zamenjave kriptovalut lahko uporablja kdorkoli, zato je za selitev ukradenega denarja postal priljubljena tudi pri strogo sankcioniranih pravnih subjektih, kot je vlada Severne Koreje. Poudarjanje svobode in anonimnosti ima korenine v bitcoinu, valuti, ki deluje onkraj pravil nacionalnih držav. THORChain je zasnovan tako, da se izogiba geopolitičnim zapletom, in ravno to je všeč njegovim uporabnikom.

Toda za premikanje kriptovalut – naj bodo ukradene ali ne – obstajajo nedvoumni finančni motivi: upravljavci vozlišč zaslužijo provizije od sredstev, ki se stekajo skozi omrežje. Teoretično jih to spodbuja, da delujejo v podporo omrežju in hkrati domnevno tudi v interesu Thorbjornsena, saj mnogi predvidevajo, da je njegovo premoženje povezano z dobički omrežja. (Thorbjornsen to zanika, češ da njegovo premoženje izvira iz številnih virov, med drugim iz nakupa bitcoina davnega leta 2013.)

Ob zadnjih dogodkih se postavljajo pomembna vprašanja, in sicer ne le o nesorazmerno veliki vlogi Thorbjornsena pri delovanju THORChaina, temveč tudi o sami naravi te verige blokov.

Če je THORChain decentraliziran, kako je lahko en sam upravljavec mesec dni pred vdorom v Bybit zamrznil sredstva? Bi se vendarle lahko kdo samostojno odločil, da prepreči pretakanje ukradenih sredstev iz Bybita prek tega omrežja, pa tega ni storil?

Thorbjornsen vztraja, da THORChain pomaga uresničevati prvotni namen bitcoina: omogočiti vsakomur, da svobodno izvaja transakcije zunaj dosega domnevno podkupljivih vlad. Vendar težave omrežja nakazujejo, da alternativni finančni sistem morda ni bistveno boljši.

Decentraliziran?

Direktor Bybita Ben Džou je 1. februarja 2025 je prejel skrb vzbujajoč klic svojega finančnega direktorja. Z borze je bilo ukradenih za približno poldrugo milijardo ameriških dolarjev žetonov ethereuma.

FBI je krajo pripisal skupini Lazarus Group. Običajno kriminalci želijo pretvoriti ETH v bitcoin, ki ga je nato veliko lažje pretvoriti v gotovino. Ker je FBI to vedel, je 26. februarja izdal javno obvestilo, namenjeno borzam, mostovom in drugim ponudnikom orodij za virtualna sredstva, v katerem jih je pozval, naj blokirajo transakcije z računov, povezanih s hekerskim vdorom.

Nekdo je to obvestilo objavil na THORChainovem zasebnem razvijalskem kanalu, ki se mu je mogoče pridružiti le s povabilom, v klepetalni aplikaciji Discord, ki jo radi uporabljajo programski inženirji in igričarji. Medtem ko so druge kriptovalutne borze in mostovi (ki omogočajo transakcije med različnimi verigami blokov) opozorilo upoštevali, so THORChainovi upravljavci vozlišč, razvijalci in vlagatelji razpravljali o tem, ali zapreti trgovalno pot. Odločitev bi morali sprejeti z večino glasov.

»Državljanska vojna je resda močan izraz, a v skupnosti je nastal resen razkol,« je povedal Boone Wheeler, ameriški kriptovalutni navdušenec. Leta 2021 je Wheeler kupil nekaj žetonov THORChaina z motivi nordijske mitologije, imenovanih rune, in plačevali so ga za članke o omrežju, da bi ga lažje oglaševali. Razkol je nastal med tistimi, ki so želeli še naprej poslovati brez dodeljevanja dovoljenj, in ostalimi, ki so zagovarjali črni seznam računov in sredstev, je povedal.

Wheeler, ki pravi, da ne upravlja vozlišča in ne programira za THORChain, se je postavil na stran ohranitve delovanja brez dovoljenja. Ostali so se zavzeli za blokiranje prenosov, saj THORChain po njihovem mnenju ni bil dovolj decentraliziran, da bi pred organi pregona zaščitil tiste, ki upravljajo omrežje, zlasti kadar bi jih bilo mogoče prepoznati po IP-naslovih, od katerih so bili nekateri registrirani v ZDA.

»Nismo policija za ohranjanje morale,« je oseba z uporabniškim imenom @Swing_Pop zapisala na razvijalskem kanalu na Discordu.

THORChainova zasnova vključuje do 120 vozlišč, katerih upravljavci transakcije na omrežju odobrijo z glasovalnim postopkom. Vsak s primerno strežniško opremo lahko postane upravljavec, tako da kot zavarovanje položi žetone rune, s čimer omrežju zagotovi likvidnost. Vozlišča transakcijo lahko potrdijo ali pa ne storijo ničesar. Posameznih transakcij ni mogoče blokirati, trgovanje pa je mogoče ustaviti z dvotretjinsko večino glasov.

Vozlišča so kaznovana, če pri glasovanju ne sodelujejo, ker sistem to označi kot neprimerno vedenje. Vsaka dva dni in pol THORChain samodejno premeša vozlišča, da nobeno ne bi pridobilo prevelikega nadzora. Vozlišča, ki se niso odločila potrditi transakcij, povezanih z vdorom v Bybit, so bila samodejno izločena iz sistema. Po Thorbjornsenovih navedbah se je to zgodilo 20–30 vozliščem. (Upravljavci lahko upravljajo več vozlišč, in vseh 120 redko deluje hkrati; v času pisanja članka je 55 enotnih identifikatorjev upravljalo 103 vozlišča.)

Nekateri upravljavci vozlišč so bili konec februarja lani pripravljeni dokončno zapustiti omrežje. »Osebno to presega mojo toleranco do tveganja,« je na razvijalskem kanalu na Discordu zapisal @Runetard. »Opravičujem se članom skupnosti, ki menijo drugače. Nekateri prevzemamo celotno tveganje in nekaj nas je pripravljenih oditi.«

Finančna motivacija za upravljavce omrežja, ki so ostali, pa je bila precejšnjega. Kot je zapisal eden od članov razvijalskega Discorda, so iz ukradenih sredstev kot 'provizijo' izločili tri milijone dolarjev za tiste, ki upravljajo THORChain. »To ni prav!« je bil ogorčen.

Tudi Jean-Paul Thorbjornsen se je vključil v to prerekanje, med katerim so vozlišča omrežje ustavljala in znova zaganjala. Zdaj pravi, da so upravljavci imeli na voljo pravilen in zgrešen ukrep. Po njegovem mnenju bi pravilno ravnali, če bi upravljavci, ki so nasprotovali obdelavi ukradenih sredstev, ugasnili omrežje in se pustili izključiti, namesto da so poskušali nadzorovati, kdo sme uporabljati THORChain. Trdi tudi, da so upravljavci resda lahko razpravljali o ustavitvi transakcij, vendar v kodu ta možnost preprosto ni predvidena. No, v naknadno izbrisani objavi na svojem osebnem računu na omrežju X je 3. marca 2025 zapisal: »Vztrajal sem, da vsa moja vozlišča ponovno odprejo trgovanje. Zagrozil sem z umikom zastavljenih sredstev, če me ne bodo ubogala. Popolnoma vseh.« (Thorbjornsen je komentiral, da je leta 2025 ta račun upravljala njegova ekipa za družbena omrežja.)

V avstralskem dokumentarnem filmu ekipe 7 News Spotlight je Thorbjornsen ocenil, da je THORChain s hekerskim napadom zaslužil od pet do deset milijonov dolarjev.

Na vprašanje v tem dokumentarcu, ali je prejel del te provizije, je odgovoril: »Ne neposredno.« Ko sva govorila, sem ga prosila za pojasnilo. Dejal je, da ni prejel sredstev, ki jih THORChain namenja razvijalcem ali tržnikom, prav tako ne upravlja vozlišča. Govoril je na splošno, mi je povedal: »Vsi imetniki kriptovalut imajo posredno dobiček od gospodarske dejavnosti v katerikoli verigi.«

Za Thorbjornsena je bilo najpomembneje, da je THORChain nadaljeval delovanje kljub velikanskemu pritisku, naj se protokol ustavi in preneha omogočati menjave. Izpostavil je tudi, da so taktike hekerjev – hitro premikanje sredstev in njihovo razprševanje na več naslovov – oteževale prepoznavanje spornih zamenjav.

Strokovnjaki za verige blokov, kot je Nick Carlsen, nekdanji analitik pri FBI, ki zdaj deluje v podjetju TRM Labs, se ne strinjajo. Druge storitve, podobne THORChainu, so te transakcije prepoznavale in zavračale. Če bi THORChain ravnal enako, dodaja Carlsen, bi bilo mogoče ukradena sredstva zadržati na omrežju Ethereum, kar bi Severni Koreji v bistvu onemogočilo začetek takšnega pranja denarja.

»Čeprav THORChain poudarja svojo decentraliziranost, je v dejanskih primerih, kot je kraja skupine Lazarus Group, večina protokolov centralizirana,« pravi Daren Firestone, odvetnik, ki zastopa žvižgače v kriptovalutni panogi, pri čemer se sklicuje na oceno tveganja ameriškega ministrstva za finance o nezakonitih financah iz leta 2023.

S centralizacijo je povezana tudi odgovornost, je dodal Firestone, pri čemer je bistveno odgovoriti, kdo ima koristi od protokolov, torej kdo jih ustvari, in, najpomembnejše, kdo jih nadzira. Ali obstaja nekdo, ki lahko pritisne na stikalo za izklop v sili in usmerja vozlišča?

Mnogi na ta vprašanja odgovorijo z navedbo Thorbjornsenovega imena. »Vsi radi prelagajo krivdo,« je to komentiral sam, čeprav ni samostojno vzpostavil THORChaina. »Na koncu pa kljub temu vsi s prstom kažejo name.«

Začetki THORChaina

Po Thorbjornsenovih besedah gre njegova zgodba takole.

Kot tretji od desetih doma šolanih otrok v tradicionalni katoliški družini na avstralskem podeželju je dneve preživljal ob učenju matematike, branja, pisanja in preučevanja Svetega pisma. Ko je bil malo večji, je moral poučevati mlajše brate. Ob sredah je bil na vrsti za premikanje sončnih panelov, ki so napajali njihov dom. Starši so zasadili mangovce in citruse, a predvsem zato, da bi zaposlili devet sinov in ne toliko zaradi pridelka.

»Živeli smo blizu lokalnega letališča in letala, ki so pristajala in vzletala na njem, so me vedno očarala.« Pridružil se je avstralskim zračnim silam in študiral inženirstvo, a se je v vojski počutil kot riba na suhem. Nadrejeni so ga pogosto poklicali na pogovor na štiri oči, ker je stvari rad počel po svoje.

»Takrat sem začel iskati druge možnosti,« je pojasnil. Leta 2013 je odkril bitcoin. Privlačil ga je, ker je deloval zunaj sistema.

Med naglim vzponom kriptovalut leta 2017 je Thorbjornsen na prvi javni dražbi kovancev za CanYo, decentralizirano tržnico, katere soustanovitelj je bil, zbral 12 milijonov avstralskih dolarjev. Tržnica je propadla že naslednje leto in Thorbjornsen je presedlal k projektu decentralizirane likvidnosti, iz katerega je pozneje nastal THORChain.

Sodeloval je z dvema ekipama razvijalcev in se leta 2019 na hekatonu v Nemčiji povezal z ameriškim razvijalcem Chadom Barrafordom – ta ni želel odgovoriti na vprašanja za ta članek –, ki je postal eden prvih obrazov THORChaina.

V približno tem obdobju, je nadaljeval Thorbjornsen, je z nekaj kolegi pomagal pri vodenju plačilne liste in prvih investicijskih skladih. V intervjuju iz leta 2020 je Kai Ansaari, vodja projekta THORChain, zapisal: »Vsi sodelujemo in nimamo pravega vodja, direktorja, ustanovitelja in tako dalje.«

V intervjujih, ki jih je dal, odkar je leta 2024 razkril, da stoji za računom z vzdevkom leena, je sebe postavljal v vlogo ključnega vodja. Kot pravi zdaj, je že od samega začetka načrtoval, da račun skupaj z izvršnimi pooblastili in nadzorom nad drugimi THORChainovimi računi na družbenih omrežjih preda drugim, ko bo veriga blokov dovolj dozorela, da izpolni svojo obljubo o decentralizaciji.

Ta postopek je začel leta 2021, in sicer je najprej prenehal uporabljati svoje rune za podporo upravljavcem vozlišč, ki si niso mogli sami zagotoviti financiranja (to je lahko tudi način vplivanja na glasovanje vozlišč, ne da bi jih sam upravljal). Tisto leto je protokol doživel več vdorov, ki so povzročili večmilijonske izgube. Razvoj THORChaina je prevzelo ameriško programsko podjetje Nine Realms. Thorbjornsen pravi, da je račun z vzdevkom leena predal drugim članom skupnosti in se leta 2021 prenehal ukvarjati s kriptovalutami, prodal kup bitcoinov in kupil helikopter.

Kljub opustitvi kriptovalut se je leta 2024 energično vrnil na prizorišče, ko se je razkril kot upravljalec računa leena. »Dolga leta sem ostajal anonimen, ker nisem želel pozornosti,« je pojasnil.

Na začetku leta 2024 je Thorbjornsen omrežje ocenil za dovolj decentralizirano in ga začel javno promovirati. Redno je začel objavljati videoposnetke na svojih kanalih na Tiktoku in Youtubu (»Dva nora videa vsak teden,« je pisalo v enem od opisov), v katerih upravlja svoj helikopter in nosi majice z napisom Thor.

Novembra 2024 se je Thorbjornsen, ki se opisuje kot rahlo slikovitega, na posnetku s kriptovalutne konference Binance Blockchain Week v Dubaju razglašal za CEO oziroma »energetskega direktorja« THORChaina (v angleščini chief energy officer oziroma s kratico CEO, enako kratico ima v angleščini tudi naziv izvršni direktor) in »gospodarja memov«. Na posnetku je povedal, da za postavitev skupnosti in kulta potrebuješ izrazito memetično energijo. Kulti pomenijo centralizirano vodstvo, in odkar je razkril, da se skriva za vzdevkom leena, se zdi, da je on na čelu projekta; eden od sogovornikov ga je celo označil za THORChainovega Satoshija (namig na vzdevek izumitelja bitcoina).

Med posledicami tega, da je postal obraz protokola, so grožnje s smrtjo. »Dvignil sem veliko prahu. Mi je žal? Le kdo bi vedel?« je dejal, ko sva se srečala v Avstraliji. »Povzročilo je veliko kaosa.«

Dodal je: »Vendar sem si sam tako postlal.« Ko sva se mesece pozneje vnovič pogovarjala, je nekoliko bolj umirjeno pojasnil, da ga je v letih 2024 in 2025 posrkalo zagovarjanje THORChaina, ker je bil med letoma 2018 in 2021 vpleten v projekt in ima vpogled v njegovo delovanje.

Centralizirano?

Ryana Treata, upokojenega veterana ameriške vojske, je nekega jutra januarja 2025 že navsezgodaj vznemirilo dogajanje na omrežju X. »Mislil sem, da me bo kap,« je rekel. THORFi, program THORChaina, ki ga je uporabljal za nabiranje obresti na bitcoin, ki jih je nameraval prihraniti za pokojnino, je zamrznil vse račune – a ni si mogel misliti, zakaj.

THORFi je vključeval program posojanja in varčevanja, ki naj bi uporabnikom zagotavljal popoln nadzor in lastno skrbništvo nad kriptosredstvi, kar pomeni, da bi jih lahko kadarkoli dvignili.

Treat ni bil začetnik. Svoj prvi bitcoin je kupil po približno pet dolarjev na enoto, je poudaril, in vedno jih je hranil zunaj centraliziranih borz, ki bi imele skrbništvo nad njegovimi denarnicami. THORChain mu je bil všeč, ker naj bi bil decentraliziran in zanj nisi potreboval dovoljenja za uporabo. »Za bitcoin sem se odločil, ker sem želel denar brez države,« je povedal.

Rekli so nam, da je delovanje decentralizirano. Potem pa se nekega jutra zbudiš in prebereš, da tip uporablja mimir, administratorski ključ za poseganje v delovanje omrežja.

Podobno so se počutili številni uporabniki programov posojanja in varčevanja THORFi. Uporabnikom, s katerimi sem govorila, se je THORChain zdel drugačen od centraliziranih posojilnih platform, kot sta BlockFi in Celsius, ki sta pred razglasitvijo stečaja leta 2022 ponujali izjemno visoke donose. »THORChain sem imel za decentraliziran sistem, kjer je bilo varneje, in je prinašal nevznemirljiv, komaj enoodstoten pasivni donos,« mi je razložil Halsey Richartz, floridski upnik THORFi. Dejansko se uporabnikom, s katerimi sem govorila, ni zdelo potrebno spreminjati svoje vloge pri THORFi. »Samo vaš ključ se lahko uporabi za dvig vaših sredstev,« so lahko večkrat prebrali v reklamnem gradivu. »Varčevalci lahko kadarkoli dvignejo svoje pozicije.«

Uporabniki so bili nemalo presenečeni, ko so 9. januarja na računu z vzdevkom leena sporočili, da so za začasno ustavitev dvigov uporabili administratorski ključ – to se jim je zdelo tudi v nasprotju z oglaševalskimi slogani o decentralizaciji. »Rekli so nam, da je delovanje decentralizirano, potem pa se nekega jutra zbudiš in v članku prebereš: 'Ta tip, JP, uporablja mimir,'« je potožil Treat. V mislih je imel Thorbjornsena. »Vprašal sem se, kaj, za vraga, je sploh mimir?«

Mimir je bil eden od vrste fiksno zakodiranih administratorskih ključev, vgrajenih v osnovno kodo sistema, je pojasnil Jonathan Reiter, izvršni direktor podjetja za analitiko verige blokov ChainArgos. Osebe z dostopom do teh ključev so lahko posegale v verigo blokov; številni uporabniki THORChaina niso vedeli, da s to funkcijo lahko povozijo bolj demokratične odločitve, sprejete z glasovanjem vozlišč. Ti ključi so bili v kodu THORChaina že leta in so, kot je dodal Reiter, omogočali nadzor nad skoraj vsem, vključno z odločitvijo o začasni ustavitvi omrežja med vdori leta 2021, ki so povzročili več kot 16 milijonov dolarjev izgube.

Thorbjornsen je povedal, da je en ključ dobilo podjetje Nine Realms, drugega pa je delila prvotna ekipa. Razkril je, da so jih imeli vsaj trije ljudje, in dodal: »Ne morem ne potrditi ne zanikati, da sem imel dostop do tega ključa, ker v verigi ni registra teh ključev.«

Ne glede na to, kdo je imel dostop, Thorbjornsen vztraja, da je bil mehanizem administratorskega ključa v skupnosti splošno znan in v zgodovini delovanja THORChaina tudi pogosto uporabljen, pa tudi, da bi vozlišča lahko večinoma razveljavila vsak poseg s temi ključi. In v resnici so vozlišča kmalu po uporabi administratorskega ključa za začasno ustavitev dvigov glasovala za njihovo ponovno odprtje. A dotlej je bila škoda že storjena, trdijo tisti, ki so bili oškodovani pri THORFi. Administrativna prekinitev dvigov je za nekatere pomenila znak, da s THORFi nekaj ni v redu. Po vnovični sprostitvi dvigov je sledil naval na banke, dokler vozlišča niso glasovala za trajno zamrznitev dvigov (kot je Thorbjornsen omenil v kasneje izbrisani objavi na X), s čimer so 23. januarja uporabnike odrezali od kriptosredstev v vrednosti približno 200 milijonov ameriških dolarjev. Uporabnikom THORFi so nato ponudili žeton TCY (THORChain Yield), in če bi vse šlo gladko, bi bili poplačani, ko bi njegova cena dosegla en dolar (3. marca je znašala 0,13 dolarja).

Kdo je uporabil ključ? Thorbjornsen vztraja, da tega ni storil on, a da ve, kdo ga je, vendar njegovega imena ne izda. Ponovil je, da je račun z vzdevkom 'leena' predal in da že najmanj tri leta nima dostopa do nobene od ključnih komponent sistema. Namignil je, da je administratorski ključ za ustavitev dvigov uporabila oseba, ki je takrat upravljala tudi omenjeni račun.

V videu, ki ga je 20. februarja 2025 objavilo podjetje Nine Realms, je Thorbjornsen naveden kot aktivator ključa: »JP je na koncu ustavil posojilodajalce in varčevalce ter preprečil dvige, da bi lahko pripravili načrt poplačila.« Thorbjornsen mi je dejal, da video ne izraža resničnih dejstev.

Več analitikov verig blokov mi je razložilo, da bi bilo izjemno težko ugotoviti, kdo je uporabil mimir, administratorski ključ. Mesec dni po tistem, ko so z njim začasno zaustavili omrežje, je THORChain sporočil, da je bil odstranjen iz omrežja. Preverila sem in besedne zveze 'admin mimir' v osnovni kodi THORChaina res ni več mogoče najti.

Krivda

Po polomu z zamrznitvijo dvigov pri THORFi je Richartz poskušal vložiti prijave na policiji okrožja Miami-Dade, floridskem oddelku za kazenski pregon, pri FBI, ameriški komisiji za vrednostne papirje in borzo, komisiji za trgovanje s terminskimi pogodbami, zvezni komisiji za trgovanje in Interpolu. Ko sva govorila novembra lani, mu še vedno ni uspelo vložiti prijave v Miamiju – svetovali so mu, naj poskusi na sodišču za spore majhne vrednosti.

»Poskusil sem jim dopovedati, da ne razumejo … Poštni predal v Švici je naslov podjetja. To je nakazovalo, kako malo organi pregona sploh vedo o tovrstnih kaznivih dejanjih.«

Kar pa se tiče vdora na borzo Bybit, je vsaj ena država ukrepala proti tistim, ki omogočajo projekte z verigami blokov. Nemške oblasti so tako aprila lani zaprle borzo eXch, za katero so sumili, da je THORChain uporabljala za premike sredstev, ki jih je skupina Lazarus Group ukradla na Bybitu, je razložila Julia Gottesman, soustanoviteljica in vodja preiskav skupine zeroShadow za kibernetsko varnost. Povedala je tudi, da je Avstralija, kjer je Thorbjornsen imel sedež, le zlagoma postala pozorna tudi na kriptovalutno poslovanje in začela sprejemati ustrezne predpise.

Na prošnjo po komentarju je avstralsko ministrstvo za notranje zadeve odgovorilo, da se bodo konec marca 2026 zakonska pooblastila države razširila na menjave med istim tipom kriptovalute in prenose med različnimi tipi. Konkretnih preiskavah ni komentiralo.

Strokovnjaki za kriptovalute in finance niso enotnega mnenja, ali je THORChain sodeloval pri pranju denarja, kar OZN opredeljuje kot obdelavo nezakonitih prihodkov z namenom prikrivanja njihovega izvora. Nekateri pa menijo, da njegovo početje ustreza tej definiciji.

Shlomit Wagman, raziskovalka na Harvardu in nekdanja vodja izraelske agencije za preprečevanje pranja denarja ter njene delegacije pri delovni skupini za ukrepanje na finančnem področju FATF, meni, da je primer Bybit res pranje denarja, ker je THORChain hekerjem pomagal nenadzorovano prenesti sredstva povsem zunaj reguliranega ali nadzorovanega postopka.

Hkrati je s svojo podporo menjavam omogočil zlonamernim akterjem, da ukradeno kriptovaluto pretvorijo v uporabno, je dodal Carlsen. »Ljudje, kot je Thorbjornsen, so tudi osebno odgovorni za podpiranje severnokorejske vlade,« je prepričan. Thorbjornsen se je branil, da je THORChain pač odprtokodna infrastruktura.

Bybit je nato le nekaj dni po vdoru razpisal desetodstotno nagrado za povrnitev sredstev. Do sredine januarja letos se še vedno ni vedelo, kaj se je zgodilo s 100–150 milijoni ameriških dolarjev teh sredstev, je povedala Gottesmanova iz zeroShadowa, ki ga je Bybit najel za pomoč pri iskanju sredstev po vdoru.

Hekerji so se spravili na Thorbjornsena

Za Thorbjornsena je vse skupaj kot le večer v kazinu. Tako je razmere primerjal v neposrečenem intervjuju za oddajo 7 News Spotlight, posvečenem vdoru v Bybit; to primerjavo je ponovil tudi na najinem srečanju. »Greš v kazino, odigraš nekaj iger in ne pričakuješ drugega kot izgubo. Ne joči, ko ti dejansko zmanjka denarja,« je bil slikovit.

Naj omenim, da je v resnici že izgubil v kazinu.

Septembra je na Telegramu prejel sporočilo od prijatelja, ki ga je povabil na sestanek prek Zooma. Povabilo je sprejel in sodeloval v klicu z ljudmi, ki so govorili z ameriškim naglasom.

Thorbjornsen sam sebe predstavlja kot nekoga, za katerim je težko leto in se mora na vse strani otepati groženj.

Šele po sestanku je izvedel, da je nekdo vdrl v prijateljev račun na Telegramu. Nepridiprav (oziroma več njih) je prek Zoomove povezave na njegov računalnik na daljavo namestil programsko opremo, s katero je dobil dostop do vsega: elektronske pošte, kriptodenarnic in pokojninskega sklada v bitcoinih. Vdor ga je stal najmanj 1,2 milijona dolarjev. Preiskovalec, znan kot ZachXBT, je sledil sredstvom in vdor pripisal Severni Koreji.

ZachXBT ga je opisal kot »poezijo«.

Thorbjornsen sam sebe predstavlja kot nekoga, za katerim je težko leto. Zaradi nedavne ločitve je moral likvidirati svoje kriptovalutno premoženje. Zdi se mu tudi, da se mora na vse strani otepati groženj. Večkrat me je vprašal, ali sem zasebna detektivka, ki se izdaja za novinarko.

No, nanizal je toliko protislovnega, da ne more vzbujati zaupanja. Poudaril je, da nima več sredstev v kriptovalutah, kljub temu pa je kriptodenarnica, za katero mi je dal podatke, da bi mu povrnila denar za kosilo, prikazovala sredstva v vrednosti več kot 143.000 ameriških dolarjev. Potem je trdil, da denarnica ni njegova. Rekel je, da ne upravlja družbenih omrežij THORChaina, a hkrati dejal, da upravlja račun @THORChain na omrežju X (pozneje je izjavo dopolnil z navedbo, da so mu račun dodelili za zahtevnejša vprašanja).

Vztrajno je ponavljal, da mu ni mar za denar. Verjame, da bo v robotski prihodnosti z UI podprti kolektivni um postal naš dobronamerni nadrejeni, zaradi česar bo denar zastarel – zakaj bi mu torej namenjali veliko pozornosti? A ko sva se s helikopterjem vračala iz vinograda, mi je pokazal svojo novo hišo, ki po velikosti bolj spominja na nekakšen kompleks. Tam živi z drugo ženo.

Več ljudi, s katerimi sem se pred srečanjem pogovarjala o Thorbjornsenu, me je opozorilo, da mu ne smem zaupati, in brez dvoma je dal nekaj sumljivih izjav. Nalepka severnokorejske zastave na repu njegovega helikopterja je nakazovala naklonjenost državi, za katero je THORChain obdelal toliko kriptovalutnih sredstev. Thorbjornsen je pojasnil, da je naročil zastavo avstralskega otoka Norfolk in da je zamenjava čisto naključje. Zastavo so pred najinim poletom odstranili, menda med nedavnim popravilom.

»Denar je meme,« pravi. »Denar ne obstaja.« Meme ali ne, ljudje, ki so sodelovali s THORChainom, so občutili konkretne posledice in tisti, ki so bili oškodovani, iščejo krivca.

Ko sem se s Thorbjornsenom spet pogovarjala januarja letos, se mi je zdel zaskrbljen, da bodo okrivili njega. Povedal mi je, da zdaj več časa preživlja v Singapurju, ki je v preteklosti zavračal izročitve ZDA v primerih pregona zaradi pranja denarja.

Copyright Technology Review, distribucija Tribune Content Agency