Digitalna pisarna
Bržkone najbolj uporabljan program v računalniku povprečnega uporabnika je za spletnim brskalnikom prav urejevalnik besedil. Ker je le rekdo sam in mu delajo družbo še različni drugi pisarniški programi, so se t. i. pisarniške zbirke v zadnjih letih spodbudno namnožile. Posebej razveseljuje, da so brezplačne rešitve več kot le kos nalogam in resna grožnja plačljivim programskim paketom.
Kljub občasnim težavam z združljivostjo, ki so povezane predvsem z bolj zapletenimi dokumenti, tabelami in predstavitvami, je LibreOffice občudovanja vreden izdelek, ki ga lahko brez sramu postavimo ob bok Microsoftovi Pisarni. Pa še zastonj je!
Urejevanje besedil je danes skorajda sinonim za vsakdanje računalniško opravilo. Prav zato imajo številni novi računalniki pisarniški paket že naložen. Pisanju besedil se mimogrede pridruži še ustvarjanje in urejanje preglednic in grafov, pa tudi prikazovanje elektronskih »prosojnic«. Vse to so opravila, ki jih sodobna pisarniška zbirka mimogrede opravi. Boljše ponujajo višjo stopnjo avtomatizacije opravil, da uporabniku še pohitrijo delo.
Izbira pravšnje pisarniške zbirke je pogosto pogojena že s finančnim vložkom. Če veljamo za nezahtevne uporabnike, ki ustvarjajo predvsem preprostejše dokumente, bomo plačljive pisarniške zbirke zlahka prezrli in segli po eni (ali več) brezplačni(h) alternativi(ah). Posebej zato, ker so te s svojo združljivostjo s starosto tega področja, Microsoftovo Pisarno, v zadnjih letih močno zmanjšale razlike. Nakup paketa Office torej še zdaleč ni nuja. To dokazujejo številni tekmeci, ki podobne storitve ponujajo povsem zastonj.
Izbor pisarniške zbirke torej še najbolj pogojuje uporabniški vmesnik – izberemo pač tistega, ki nam je najbližje, pa naj bo to ukazna vrstica, trak ali kombinacija obojega.
Nedvomno je najbolj znana zbirka računalniških orodij za pisarniško delo Microsoft Office. Med uporabniki je bržkone celo bolj priljubljena kot sam operacijski sistem Windows. A to še ne pomeni, da na tem področju ni alternativ, ki so s stališča domačega uporabnika vsaj enako učinkovite, prijazne in za nameček še brezplačne. Za Microsoftovo Pisarno lahko preprosto zapišemo, da je najbolj priljubljen urejevalnik besedila na svetu, predvsem po zaslugi odličnega uporabniškega vmesnika. Ker to pisarniško zbirko uporablja tudi največ uporabnikov, (povečini) ni zaznati večjih težav z združljivostjo.
Že prva alternativa, ki Pisarni nastavi ogledalo, misli skrajno resno. Pisarniški paket LibreOffice je v zadnjih letih skokovito napredoval. Omenjena odprtokodna zbirka orodij, ki šteje šest aplikacij, je danes na voljo za tri najbolj razširjene platforme. Programski paket obsega urejevalnik besedil Writer, urejevalnik tabel in preglednic Calc, urejevalnik predstavitev Impress, program za vektorsko grafiko Draw, zbirko podatkov Base ter program za matematične izračune Math. Vse naštete programe je moč zagnati z osnovnega menuja, navdušuje pa njihova medsebojna združljivost, saj lahko podatke in izdelke, ustvarjene v enem programu, uporabimo tudi v drugem. Za uporabnike, ki si ne želijo namestiti omenjenega programskega paketa, je na voljo tudi posebna prenosna različica LibreOffice Portable, ki jo je moč zagnati s ključka USB ali drugega pomnilniškega nosilca.
Pisarniški paket Kingsoft Office Suite Free 2013 je druga zanimiva alternativa. Ker je na moč podoben starejšim različicam Microsoftove Pisarne, torej tistim pred uporabo traku kot ukaznega vmesnika, bo verjetno všeč predvsem uporabnikom, ki se na trak nikakor niso mogli navaditi. Takšna retro podoba seveda ne vpliva na zmogljivost paketa, ki vsebuje urejevalnike besedil, tabel in predstavitev. Kingsoft uporabnikom omogoča tudi prenos posameznih aplikacij. Uporabniški vmesnik dokumente odpira v zavihkih in zna hitro preklapljati med njimi. Uporabnik lahko datoteke shrani v paketu lasten zapis Kingsoft (ki ga je moč odpreti v Microsoft Officeu!) in vseh drugih priljubljenih zapisih, tudi PDF.
Tudi Microsoftova spletna pisarna Office 365 ima ostro konkurenco. Pisarniška ponudba spletnega giganta Google, Google Docs, vsebuje urejevalnik besedil, tabel in predstavitev, ki so prave brezplačne alternative Wordu, Excelu in PowerPointu. Ponudnik vsakemu uporabniku nameni gigabajt prostora za spletno hrambo dokumentov, morebiten dodatni prostor pa je plačljiv, a so doplačila cenovno zelo dostopna tudi domačim uporabnikom. Pri tem velja omeniti, da se prostor hrambe dokumentov računa le za datoteke, ki niso v zapisu Google Docs, denimo datoteke končnic .doc, .docx, .jpg, .pdf in podobne. Možnosti urejanja dokumenta v Google Docs močno spominjajo na Microsoft Office, le da so tu uporabniku na voljo predvsem tiste funkcije, ki jih povprečni uporabnik računalnika dejansko uporablja.
Alternativnih in brezplačnih pisarniških zbirk je še veliko. Priložnost velja tako dati zbirki WPS Office Free, ki jo odlikuje sodoben in pameten uporabniški vmesnik ter zelo dobra združljivost s Pisarno, pa tudi zbirki SoftMaker FreeOffice, ki slovi po preprostosti in uporabnosti.
