Digitalna glasbena ustvarjalnost
Programi za urejanje in izdelavo glasbe uporabnikom ponujajo številna glasbena orodja, s katerimi ti ustvarijo glasbo brez uporabe »živih« instrumentov. Primerni so za glasbenike z različnimi predznanji, od ljubiteljev do tonskih tehnikov. Številni uporabniki z njimi skladajo lastno glasbo in svoj dom mimogrede spremenijo v glasbeni studio.
MAGIX Music Maker 2015 navduši z implementacijo majhnih in velikih zamisli. Uporabnikom na vsakem koraku dokazuje, da ne gre za atomsko znanost, temveč predvsem za priložnost, da uživajo v glasbenem ustvarjanju in se zabavajo.
Spoznavanje s programi za urejanje in izdelavo glasbe naj bo postopno, predvsem to velja za začetnike. Tem celo svetujemo, naj najprej posežejo po kateri izmed brezplačnih ali nizkocenovnih različic in šele nato ugotovijo, kako domača jim je izdelava glasbe na računalniku. Prav tako se ne velja zaleteti zgolj z enim samim programom, saj večina ponudnikov teh programov ponuja tudi preizkusno različico. Z njo hitro in enostavno preverimo, ali nam je uporabniški vmesnik blizu in nam omogoča tekoče delo z osnovnimi funkcijami, kot so npr. izenačevalnik zvoka, rezanje in lepljenje posnetkov ... Naprednejše funkcije urejanja glasbe in vtičniki so seveda rezervirani za premijske različice programov.
Polnokrvna glasbena izkušnja, s kakršno lahko postreže glasbena programska oprema, praktično zahteva uporabo zvočnega vmesnika, kot sta, denimo, snemalnik zvoka ali krmilnik MIDI. Ob pomoči slednjega sta ustvarjanje glasbe in navigacija po posnetkih še bistveno lažja, saj je uporabniku v izdatno pomoč pri upravljanju virtualnih glasbenih instrumentov v samem glasbenem programu. Za resnejše delo je nepogrešljiv tudi kakovosten snemalnik. Gre za napravo, v katero priklopimo različne glasbene instrumente in posnamemo njihov zvok.
Res zmogljivi programski paketi pa že premorejo lasten nabor posnetkov najrazličnejših glasbenih instrumentov, s katerimi lahko nato sestavimo pravcati (spremljevalni) orkester.
Glasbeni ustvarjalci imajo podobno kot video uredniki in grafični oblikovalci vsak svojega favorita. Čeprav so si uporabniški vmesniki teh programov podobni, pa se način dela kljub temu nekoliko razlikuje, zato posamezni programi bolj ustrezajo določenim uporabnikom.
Zelo veliko glasbenih zanesenjakov prisega na program Cubase Elements, ki v svoji sedmi različici uporabniku ponudi res veliko. Ta celovit in cenovno dostopen programski paket z nadpovprečno bogatim naborom funkcij za urejanje in snemanje glasbe prepriča tudi s preglednim in predvsem intuitivnim uporabniškim vmesnikom. Program pozna delo na različnih projektih in jim priredi nabor ukazov. Preklapljanje med vsebinami, vhodi, učinki in samim projektom je enostavno in pregledno.
Podjetje Propellerhead že vrsto let izboljšuje svoj glasbeni program Reason, ki se že dolgo uvršča med najboljše na trgu. Odlikuje ga divja uporabnost ob uporabi krmilnikov MIDI za ustvarjanje različnih učinkov, možnost snemanja in dodajanja živih instrumentov v posnetek pa uporabniku ponudi večino funkcij, ki jih pričakuje od glasbene delovne postaje. Osma različica programa Reason je največji napredek prikazala tam, kjer ga je najbolj potrebovala – na enostavne(jše)m uporabniškem vmesniku in intuitivnem delokrogu.
Studijskemu delu z glasbo je namenjen program Sonar X3. Od konkurence se loči po številnih in skoraj brezmejnih možnostih zajema zvoka. Podobno kot najboljši tovrstni programi glasbenemu ustvarjalcu ponuja neomejeno število zvočnih sledi/sej. Prečiščen uporabniški vmesnik omogoča enostavno delo, krmarjenje po programu bo navdušilo tudi zahtevnejše uporabnike. Različica X3 pozna kar 27 različnih vtičnikov in res veliko navideznih instrumentov.
V soroden cenovni razred se uvršča tudi rešitev Mixcraft. Mixcraft 7 sicer pozna »le« 14 različnih navideznih instrumentov, a se zato odkupi z izdatno knjižico zvočnih učinkov (več kot 7000 primerkov), s katerimi lahko po mili volji snujemo nove skladbe. Omenjeni program je na voljo tako v 32- kot 64-bitni različici, predvsem slednja pa hitreje opravi z zahtevnejšimi glasbenimi projekti.
Z bogato knjižico zvočnih učinkov, primernih za vse glasbene zvrsti, se lahko pohvali program MAGIX Music Maker. Uporabnik jih aktivira s preprostim vlečenjem in spuščanjem na želeno mesto. Uporabniški vmesnik kljub številnim možnostim ustvarjanja in urejanja glasbe ohranja preglednost. To v praksi pomeni enostavno delo.
Med skrajno profesionalna orodja, ki stanejo več sto evrov, sodita programa Ableton Live in FL Studio. Oba najdemo v sodobnih glasbenih studiih in pri DJih, kjer glasbeni ustvarjalci ničesar ne želijo prepustiti naključju. Oba podpirata resnično bogat nabor instrumentov, ki jih znata tudi krmiliti.
Barve brezplačnih programskih rešitev za ustvarjanje glasbe zastopa program Audacity, ki se lahko enakovredno kosa z nekaterimi plačljivimi programi. To, kar mu do najboljših zmanjka na področju funkcij in zmogljivosti, nadoknadi s preprostim uporabniškim vmesnikom. Je pa res, da se Audacity bolje znajde na področju urejanja glasbenih posnetkov kot pa pri ustvarjanju teh iz nič.
