Brezžično brezdušje

Objavljeno: 23.12.2008 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: December 2008 | Teme: preizkus, brezžično, wifi, usmerjevalnik

Pred slabim letom dni smo preizkusili osem brezžičnih usmerjevalnikov, ki so se ponašali z magično črko "n" na embalaži. Leto zatem se je število preizkušenih naprav podvojilo, a revolucionarnih novosti nismo bili deležni, prav nasprotno, preizkusili smo tri usmerjevalnike, ki so naš preizkus opravili že pred letom dni. Prav na podlagi rezultatov treh že preizkušenih modelov, ki so bili vmes deležni posodobitev strojne programske opreme, lahko ocenimo delo, ki so ga opravili tako razvijalci brezžičnega standarda kot tudi izdelovalci.

Posodobite svoj usmerjevalnik

Izdelovalce brezžičnih naprav moramo pravzaprav pohvaliti, saj njihovo delo, predvsem zaradi pomanjkanja pravih standardov, nikakor ni lahko. Se pa očitno vsi po vrsti zavedajo pomembnosti vzdrževanja podpore svojih izdelkov, saj velika večina obnovi strojno programsko opremo (ang. firmware) vsaj vsakih nekaj mesecev, s tem pa napravam ponavadi doda kanček večjo zmogljivost in večjo združljivost z drugimi brezžičnimi napravami.

Hvalevredno je tudi to, da nas skorajda vsi izdelovalci že v navodilih opozorijo na pomembnost nadgradnje programske kode usmerjevalnika, nekateri, denimo Netgear in Apple, pa so šli že tako daleč, da usmerjevalnik že ob sami prijavi v vmesnik za upravljanje sam preveri za posodobitve v spletu in predlaga njihovo namestitev. Peščica preizkušenih modelov zmore sama prenesti posodobitev iz spleta in jo namestiti, pri večini preizkušenih modelov pa je omenjeno opravilo še vedno klasični ročni postopek, ki zahteva iskanje ustrezne različice programa, shranitev v računalnik in prenos v usmerjevalnik. Slednjemu seveda ne bodo kos vsi uporabniki, zato priporočamo, da se, če se na t. i. "flešanje" ne spoznate, obrnete na računalniško bolj pismenega uporabnika. Možnosti, da gre pri posodabljanju strojne programske kode kaj narobe, je danes sicer bistveno manj kot včasih, saj večina preizkušenih usmerjevalnikov neustreznih posodobitev zlepa ne sprejme.

Posodobite gonilnike

Čeprav je mogoče nekaj hitrosti in dometa pridobiti s posodobitvijo usmerjevalnika, pa je daleč največ rezerv prav v gonilnikih naprav odjemalcev. Naš preprosti preizkus, na katerem smo uporabili Intelov brezžični vmesnik 4965AGN (del t. i. Centrino 2, vgrajen je v novejše prenosnike), ki bo bržkone stalni spremljevalec velike večine brezžičnih rešitev standarda N v prenosnih računalnikih, je pokazal zelo velike razlike med različnimi nabori gonilnikov. Med gonilniki z začetka letošnjega leta in zadnjo različico, ki smo jo imeli na voljo (z datumom 8. 10. 2008), je bilo okrog 25 odstotkov razlike v povprečni hitrosti prenosa datotek in to nas je naravnost osupnilo, saj takšnih sprememb na bolje resnično nismo pričakovali. Samo med avgustovsko in oktobrsko različico gonilnikov so inženirji očitno našli slabih 5 odstotkov boljše zmogljivosti. Gonilnike brezžičnih naprav se zato vsekakor splača nadgraditi na zadnje različice.

Osnutki brez rezultatov

Kot rečeno, smo decembra 2007 preizkušali sveže modele brezžičnih usmerjevalnikov, ki so podpirali standard 802.11n, osnutek 2.0 (ang. Draft 2.0). Leto zatem je stanje skorajda nespremenjeno, večina preizkušenih naprav še vedno deluje na osnutku 2.0, čeprav je že izšla različica 5.0. Večjih popravkov v strojni programski opremi usmerjevalnikov tako žal nismo zasledili.

In kako so se premikali in se trenutno premikajo osnutki?

marec 2007

S tehničnim glasovanjem so udeleženi izdelovalci opreme potrdili osnutek 2.0. Zanj je glasovalo 83,4 odstotka izdelovalcev in to je bilo dovolj za sprejetje (minimalni prag takih glasovanj je postavljen na 75 odstotkov). Izdelovalci so zbrali kar 3076 dodatnih pripomb, ki jih bo treba upoštevati pri naslednjih nadgradnjah standardov.

junij 2007

Združenje Wi-Fi Alliance začne uradno certificiranje naprav osnutka 2.0.

september 2007

Delovna skupina se dogovori o odprtih vprašanjih osnutka 2.07. Ta je potrjen, delo na osnutku 3.0 se lahko začne.

november 2007

Osnutek 3.0 je nepričakovano hitro sprejet. Izdelovalci so z 240 glasovi za, 43 proti ter 27 vzdržanimi sprejeli predlagane spremembe. Manjši popravki narekujejo osnutek 3.01.

januar 2008

Sprejet je osnutek 3.02 approved. V tej različici je večje število tehničnih popravkov in preteklih predlogov. Še vedno pa ostaja odprtih 127 tehničnih vprašanj, ki jih bodo reševali z osnutkom 4.0.

maj 2008

Sprejet je osnutek 4.0.

julij 2008

Sprejet je osnutek 5.0 in spremenjen datum objave končnega standarda. Pravi standard N tako lahko pričakujemo šele novembra 2009. Če bo vse po sreči, seveda.

Višje hitrosti in daljši domet

Glede na zgoraj zapisano velja boljše rezultate s tokratnega testa pripisati predvsem močno izboljšanim gonilnikom in manj sami zasnovi ter strojni programski opremi usmerjevalnikov, čeprav se tudi ti počasi izboljšujeta. V praksi je navadno tako, da so naprave, ki pridejo na trg malce kasneje, za odtenek ali dva bolj zmogljive od prvih modelov, čeprav nas občasno nerazumljivi varčevalni ukrepi posameznih izdelovalcev postavijo na laž.

Razvoj brezžične opreme nezadržno napreduje. Naš preizkus odkriva, da lahko trenutno ponudbo usmerjevalnikov standarda N popredalčkamo v tri osnovne razrede: podpovprečne usmerjevalnike (to so tisti, ki se s svojim brezžičnim delom slabše odrežejo in na našem preizkusu ne zagotavljajo signala, oziroma jim ne uspe prenesti večjih datotek na vseh preizkušenih lokacijah), povprečne usmerjevalnike (gre za naprave, ki delujejo povsod, vendar ne izstopajo niti s hitrostjo delovanja niti z dodatnimi funkcijami) ter nadpovprečne usmerjevalnike (modeli, ki premorejo kopico dobrot za uporabnika in jih odlikujejo visoke hitrosti prenosov).

V primerjavi z lanskim preizkusom brezžičnih usmerjevalnikov lahko poročamo o napredku. Popravila sta se tako hitrost kot tudi domet, predvsem slednji se nam zdi pomembnejši pri odločanju o nakupu take naprave. Razveseljuje tudi to, da za razliko od poceni žičnih usmerjevalnikov izdelovalci brezžičnih modelov ne omejujejo bistveno pri njihovih žičnih zmogljivostih, saj se praktično vsi tokrat preizkušeni usmerjevalniki uspešno ali zelo uspešno spopadajo z izzivi večjega števila hkratnih povezav (beri: bittorent, e-mule). Ustrezno visoke so tudi hitrosti preslikave podatkov med vrati WAN in LAN, saj so navadno med 80 in 200 ter več Mb/s, to pa povsem zadostuje trenutnim, predvsem brezžičnim zmogljivostim naprav.

Od izdelovalcev smo pričakovali več modelov z gigabitnimi omrežnimi vmesniki. Nekaj smo jih tudi preizkusili, a je izbira za zahtevnejše uporabnike, ki poleg brezžičnih možnosti iščejo še visoko zmogljiv žični del, presneto majhna. Pogojno priporočljiva sta le dva modela.

Sanje o megabitih

Snovalci standarda 802.11n si vsekakor želijo prenosnih hitrosti okrog 300 Mb/s, posamezni izdelovalci gredo celo dlje in sanjarijo o 600 Mb/s, a jih kruta realnost kaj hitro postavi na trdna tla. Osnovna certifikacija delovnih osnutkov standarda predvideva dve pasovni širini in frekvenčna pasa delovanja naprav. Maksimalna pretočnost pri pasovni širini 20 MHz je tako 144 Mb/s in 300 (bolje rečeno, 270) Mb/s za 40 MHz. Naš praktični preizkus je pokazal, da sta prenosna računalnika, opremljena z vmesnikom Intel 4965AGN, z večino preizkušenih usmerjevalnikov vzpostavila povezavo s 130 ali 144 Mb/s - tudi v neposredni bližini. Pravzaprav sta le z Linksysom 610N komunicirala pri nazivnih 270 Mb/s, pa še to zgolj v neposredni bližini, a se ta razlika pri povprečni hitrosti prenosa datotek ni pokazala kot vplivna. Omenjeni Linksys je testne datoteke prenesel v istem času pri vzpostavljeni povezavi 144 Mb/s in tudi pri 270 Mb/s. Prenosne hitrosti nekaj sto megabitov na sekundo torej do nadaljnjega ostajajo v domeni žičnih rešitev, čeprav so se brezžične naprave že približale prvi stopnički - praktičnim 100 Mb/s. Morebiti pa bomo čez leto dni že lahko poročali tudi o tem dosežku.

Zlati Monitor

Med kopico preizkušenih brezžičnih usmerjevalnikov standarda N smo opazili velikanske razlike v zmogljivostih. Vendar sta dva izdelka tako močno izstopala iz povprečja, da nismo imeli težav s podeljevanjem zlatega Monitorja.

Naše priporočilo za najboljši usmerjevalnik velja modelu Asus RT-N15, ki je vladal na hitrostnih preizkusih in za razliko od večine tekmecev ni obnemogel pri zagotavljanju hitre povezave na bolj oddaljenih lokacijah.

Vsi, ki v sodobnih izdelkih iščejo predvsem dobro razmerje med ceno in zmogljivostmi, pa ne smejo prezreti Trendnetovega usmerjevalnika TEW-632BRP, saj po silno nizki ceni (celo najnižjo med vsemi preizkušenimi usmerjevalniki) ponuja odlične zmogljivosti.

Preprostost rabe

Precejšen napredek je opaziti tudi pri približevanju brezžičnih uporabnikov laičnim uporabnikom, saj je slednje danes vsaj zvečine laže namestiti in pripraviti za rabo. Tokrat lahko celo zapišemo, da smo imeli možnost preizkusiti prvi usmerjevalnik z menuji v slovenščini - ta čast je pripadla usmerjevalniku Level One WBR-6001. Tak pristop pozdravljamo in si vsekakor želimo več posnemovalcev. Izrazi s področja mrežologije so v slovenščini sicer vsaj tako zapleteni kakor v angleščini, a vendar je ostalo delo z usmerjevalnikom za manj vešče uporabnike precej lažje.

Tik pred koncem našega preizkusa smo tudi izvedeli, da naj bi se do konca leta tudi Linksysovi usmerjevalniki naučili slovensko - poleg menujev bo poslovenjen tudi priročni konfiguracijski program LELA.

Precej izdelkov na tokratnem testu je že podpiralo tudi način enostavne sparitve naprav - WPS ali "Wi-Fi Protected Setup". Gre za način, kako vključiti šifriranje brezžične povezave na način, ki bi mu bili kos tudi najmanj vešči uporabniki. WPS predvideva nekaj načinov rabe. Najosnovnejša je koda PIN, ki je zapisana na usmerjevalniku in jo vpišemo v programsko orodje, ki je priloženo brezžični kartici. Hip zatem se usmerjevalnik in odjemalec dogovorita za način šifriranja povezave (npr. WPA2) z ustreznim ključem. Uporabniku tako ni treba poznati različnih načinov šifriranja ali gesla za način WPA-PSK. Kodo PIN namreč lahko vedno najdemo zapisano na samem usmerjevalniku. Drugi način predvideva uporabo posebnega gumba na usmerjevalniku. Postopek je tak, da v odjemalcu na računalniku sprožimo iskanje našega omrežja, nato pa v minuti ali dveh pritisnemo gumb na našem usmerjevalniku. S tem sprožimo oddajanje posebnega signala, ki ga zaznajo zgolj odjemalci v načinu iskanja omrežij z WPS. Od tu naprej je postopek enak kot pri uporabi kode PIN - napravi se sami dogovorita za šifriranje in šifrirni ključ. V prihodnosti pa bomo ob pomoči tehnologije RFID te naprave nastavljali še preprosteje, saj bomo napravi, ki ju bomo želeli povezati, zgolj približali na nekaj 10 cm, RFID pa bo poskrbel za vse drugo.

Seveda omenjena tehnologija deluje le, če način WPS podpira tudi programska oprema, ki jo uporabljamo v računalniku. Če se omejimo zgolj na Microsoftova Okna: v samih Oknih XP te podpore ni, oz. je na voljo zgolj, če uporabimo ustrezen nastavitveni program, ki ga pri novejših karticah (USB, PCMCIA ali PCI) zagotavljajo izdelovalci. V Visti pa je podprt zgolj prvi izmed omenjenih načinov, torej s številko PIN. Ker pa je WPS standard, ki so ga potrdili tudi v združenju Wi-Fi, se lahko nadejamo, da bo v prihodnosti vse več izdelkov, ki bodo polno podpirali tak način nastavljanja šifriranja povezave.

Šifriranje - bolj zanesljivo

Pomudimo se še pri že večkrat omenjenem šifriranju povezave. Danes način WPA in še zmogljivejši WPA2 podpirajo prav vsa omrežja 802.11g; tako je tudi v omrežjih 802.11n Draft 2.0 in novejših. Za razliko od 11b/g pa v izdelkih .11n starejšega, ne varnega in za uporabo nadvse okornega šifriranja WEP ni več, oz. je tu zgolj zaradi združljivosti za nazaj. Če namreč izdelke s podporo še ne dokončnemu standardu 802.11n preklopimo na način WEP, se obnašajo kot običajne točke 802.11b/g, brez vseh naprednih zmožnosti nastajajočega standarda.

Izdelovalci stavijo na zunanji videz

V času, ko si velikih tehnoloških sprememb v usmerjevalnikih izdelovalci ne morejo (ali ne želijo) privoščiti, jih precej stavi na drugačne karte, predvsem zanimivo ali pa vsaj drugačno zunanjo podobo. Industrijski oblikovalci in njihove dizajnerske rešitve predstavljata usmerjevalnike v povsem novi luči - ne gre več zgolj za pravokotne škatle in plastike temnejših barv. Današnji usmerjevalniki so več barv in oblik, opremljeni z vrsto bolj ali manj mežikajočih diod LED, D-Linkov paradni konj (DIR-855) ima vgrajen pravcati zaslon OLED, a o njem več v opisu usmerjevalnika.

Usmerjevalnik že imam - naj ga zamenjam?

Če že imate brezžični usmerjevalnik standarda G in ta svoje delo opravlja v skladu z vašimi pričakovanji, se vam naložba v novejšo opremo ne izplača, saj ne boste deležni bistvenih pohitritev. Vsekakor pa vam svetujemo nadgradnjo strojne programske opreme vašega usmerjevalnika in posodobitev gonilnikov na napravah odjemalcih, saj boste tako iz vaše rešitve iztisnili kar največ - bržkone celo dovolj, da o zamenjavi/nadgradnji ne boste več razmišljali.

Usmerjevalnik standarda N - da ali ne?

Odgovor na zgornje vprašanje je večplasten, a preprost. Če kupujete nov usmerjevalnik, vsekakor posezite po modelih standarda N, čeprav ta še ni končan. Pri modelih, ki niso dolgo na trgu ali pa bodo prišli nanj v prihodnjih mesecih, pa je velika verjetnost, da jih bo moč nadgraditi na končno različico standarda - to ne nazadnje izdelovalci (upamo, da ne s figo v žepu) obljubljajo za vse naprave od osnutka 2.0 naprej.

O usmerjevalniku standarda N velja razmisliti tudi, če potrebujete daljši brezžični domet, saj so omenjene naprave po tej strani dosegle še največji napredek v primerjavi z zdaj že ostarelimi usmerjevalniki G (802.11g).

Asus RT-N15

Asus je z novim usmerjevalnikom RT-N15 zadel v polno, saj so v njem združili kopico preteklih izkušenj in znanj. Za nameček so ga inženirji zapakirali v lično belo ohišje brez zunanjih anten, ki bi mu kazile videz. A to ga pri distribuciji brezžičnega signala nikakor ni ustavilo. RT-N15 je bil z naskokom najhitrejši usmerjevalnik na našem preizkusu, odlično se je odrezal tudi v težjih razmerah, saj mu je na najbolj oddaljeni testni lokaciji kljub vsemu še uspelo prenesti datoteko, veliko 350 MB, s povprečno hitrostjo dobrih 30 Mb/s; to je spoštovanja vreden dosežek glede na to, da ima usmerjevalnik tri antene vgrajene v samo ohišje.

Asus RT-N15

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 4/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 76,46 Mb/s.

Cena: 130 EUR.

Prodaja: Asus, www.avtera.si.

Za: Zelo hitro delovanje, odličen domet.

Proti: Neizkoriščeni gigabitni omrežni vmesniki.

Tako kot skoraj vsi usmerjevalniki na našem tokratnem preizkusu je s testnima prenosnikoma komuniciral s 144 Mb/s, zahvaljujoč visokim hitrostim pa smo zaznali tudi precejšnje nihanje v hitrostih prenosa - slednje je bilo še posebej izrazito s podaljševanjem razdalje. Kljub nihanju povezave velja usmerjevalnik pohvaliti za izredno hitro "pobiranje po padcih", saj skoraj v hipu zviša hitrost povezave, če se s poti njegovih signalov odstrani ovira - vrlina, ki je tekmeci skorajda ne premorejo (beri: še lep čas životarijo pri nižjih hitrostih).

Programski del ASUS-a RT-N15 je povsem standarden, vse postavke so na mestih, kjer jih pričakujemo. Začetnikom bo v pomoč čarovnik za hitro nastavitev povezave, dodaten plus pa je možnost enostavne vzpostavitve povezave ob pomoči sistema WPS. ASUSov usmerjevalnik ima vgrajen tudi prilagodljiv sistem nastavljanja kakovosti posameznih storitev (QoS), a na samo delovanje nima večjega vpliva, saj so zmogljivosti več kot zadostne za hkratno prenašanje video vsebin, zvoka, datotek ...

Edini resnejši očitek snovalcem naprave so gigabitni omrežni vmesniki, ki se odrežejo slabše od pričakovanj. Izmerjena preslikava med vrati LAN in WAN namreč izdaja, da podatki med njimi zmorejo vsega 125 Mb/s, to pa izniči vse morebitne prednosti gigabitnih priključkov. ASUSu ostane v tolažbo le to, da se konkurenca, razen enega modela, na tem področju ni nič bolje odrezala. Tudi večje število hkrati vzpostavljenih povezav temu usmerjevalniku ni povzročilo večjih težav, zato ga, upoštevajoč nekoliko visoko ceno, vsekakor uvrstimo v ožji izbor favoritov - če pa denar ni ovira, zasede celo prestol. ASUSu RT-N15 je tokrat pripadel tudi zlati Monitor.

D-Link DIR-615

D-Linkov sveži vstopni model v svet usmerjevalnikov N se je odrezal zelo dobro, s testnima prenosnikoma z vgrajeno Intelovo brezžično rešitvijo se je razumel celo bolje kot starejša D-Linkova modela srednjega cenovnega razreda. Dve zunanji anteni očitno zelo dobro opravljata svoje delo, saj je usmerjevalnik dosegal dobre povprečne hitrosti prenosa kljub precejšnjim nihanjem v prenosnih hitrostih. Grajamo tudi počasno vnovično vzpostavljanje izgubljene povezave, saj se DIR-615 pri tem opravilu precej obira.

D-linkovi menuji so med bolje založenimi, a to uporabnikom ni vedno v prid, čeprav bodo začetniki znali ceniti več različnih čarovnikov pomoči in možnost vzpostavitve povezave prek sistema WPS. Preizkušeni usmerjevalnik temelji na solidni strojni osnovi (interni prenosi med vrati zmorejo dobrih 90 Mb/s) in nima težav s prebavljanjem več povezav hkrati, zato je vsekakor zanimiv nakup, če iščete priznano blagovno znamko.

D-Link DIR-615

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 4/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 44,54 Mb/s.

Cena: 70 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Xenya, www.xenya.si.

Za: Hitro delovanje glede na zasnovo.

Proti: Počasno vnovično vzpostavljanje padle povezave.

D-Link DIR-635

Omenjenemu modelu se pozna, da se že poslavlja s prodajnih polic, saj s svojim delovanjem kljub trem zunanjim antenam ni navdušil. Izmerjene hitrosti so bile v spodnji polovici preizkušenih naprav, sicer pa usmerjevalnik deluje zanesljivo. Med svojevrstne pomanjkljivosti mu štejemo tudi vmesnik USB - to pa zato, ker je slednjega moč izkoristiti le za nastavljanje usmerjevalnika (z nastavitveno datoteko na pomnilniškem ključu), ne pa za priklop diskov USB ali tiskalnikov. Star in srednje zmogljiv usmerjevalnik torej, ki pa ga uporabniki ne bomo posebej pogrešali, saj so novejši modeli zmogljivejši, obenem pa nič dražji.

D-Link DIR-635

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja 4/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 35,01 Mb/s.

Cena: 90 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Xenya, www.xenya.si.

Za: Stabilno delovanje.

Proti: Star model, podpovprečnost, neizkoriščen vmesnik USB.

D-Link DIR-655

D-Link DIR-655 je bil eden najboljših usmerjevalnikov na lanskem preizkusu. Zmogljiva zasnova, cel nabor funkcij in razmeroma hitro delovanje so ga tedaj pripeljali tik pod vrh, leto zatem pa je že vse drugače. Medtem ko je usmerjevalnik na kratkih razdaljah še vedno presenetljivo hiter, pa z oddaljenostjo precej opeša, kljub trem velikim zunanjim antenam. A to je očitno hiba vseh sodobnih D-Linkov, ki jo bodo morali razvijalci čim prej odpraviti.

Nova različica strojne programske opreme in gonilniki na strani odjemalca so sicer hitrostne številke precej popravili, a je napredovala tudi konkurenca, tako da danes DIR-655 sodi le malce nad sivo povprečje ponudbe. Plus točke bo vsekakor nabiral na žičnem usmerjevalnem delu, kjer zmore prenašati podatke med posameznimi vrati z 280 Mb/s, pri čemer je po hitrosti zaostal le za novim paradnim konjem, D-Linkom DIR-855. Uporabniki, ki vedo, zakaj si želijo gigabitnih omrežnih priključkov, bodo pri najdražjih D-Linkih ustrezno postreženi. Tudi DIR-655 ima vmesnik USB bolj za okras kot koristno rabo.

D-Link DIR-655

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 5/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 71,01 Mb/s.

Cena: 129 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Xenya, www.xenya.si.

Za: Hiter na kratke razdalje, stabilno delovanje.

Proti: Z daljšanjem razdalj občuten upad zmogljivosti, neizkoriščen vmesnik USB.

Nastavitveni vmesnik D-Link

D-Link DIR-855

D-Linkovo novo orožje, ki naskakuje prestol brezžičnih usmerjevalnikov v modelnem letu 2008, sliši na ime DIR-855. Omenjeni usmerjevalnik je vsekakor nekaj posebnega, to izdaja že njegova zunanja podoba. Poleg treh velikih anten izstopa še manjši zaslon OLED, ki prikazuje praktično vse mogoče informacije v povezavi z usmerjevalnikom - od različice strojne kode, priključenih računalnikov, števila povezav, stanja internetne povezave, varnostnih elementov - skratka vse. Inženirji so ga močno polomili le pri upravljanju zaslonskih menujev zunanjega zaslona - tega namreč upravljamo s tipkami oziroma, bolje rečeno, skušamo upravljati, saj zgolj dva gumba od uporabnika zahtevata veliko zbranosti in potrpežljivosti, da bi se prebil do želenega menuja. Po našem mnenju gre bolj za nepotreben dodatek, ki zgolj zvišuje ceno naprave, saj ni prav veliko uporabnikov, ki bi se želeli vsak dan zabavati s pregledom nastavitev svojega usmerjevalnika, še posebej zato, ker je sprehajanje po menujih več kot zahtevno opravilo, pa tudi preglednost je v vmesniku spletnega brskalnika neprimerno boljša. Je pa ravno zaradi zaslona OLED DIR-855 svojevrsten posebnež in bo po njegovi zaslugi našel pot v dom marsikaterega zanesenjaka.

K sreči DIR-855 ne stavi zgolj na karto lične in inovativne zunanjosti. Skoraj pregrešno drag usmerjevalnik namreč odlikuje tudi ena najboljših strojnih zasnov, saj je opremljen z gigabitnimi vmesniki, med katerimi smo izmerili najboljšo prepustnost - naš preizkus je pokazal vrednost 312 Mb/s. To je najvišja vrednost, ki smo jo kdaj izmerili pri brezžičnih usmerjevalnikih. Tudi z velikim številom hkratnih povezav DIR-855 opravi z odliko in ga lahko priporočimo vsem "manijakom za P2P", saj tudi vgrajeni sistem QoS svojo nalogo optimiziranja pasovne širine posameznim aplikacijam opravlja zgledno.

Brezžični del usmerjevalnika je poglavje zase. Na kratkih in srednje dolgih razdaljah blesti, saj je bil DIR-855 najhitrejši izmed vseh tokrat preizkušenih modelov, na daljših razdaljah pa skorajda povsem odpove. To ga je poleg nerazumno visoke cene tudi stalo našega priporočila.

Tokratno poglavje o D-Linkovih usmerjevalnikih moramo skleniti s komentarjem menujev in nastavitvenega vmesnika, ki je že zadnji dve leti enak, a kar zadeva preglednost in praktičnost, ni pridobil prav ničesar, celo nasprotno: novejši modeli uporabniku postrežejo z izskočnimi okni pri nekaterih nastavitvah, to pa je kratko malo zelo moteče.

D-Link DIR-855

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 5/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 77,75 Mb/s.

Cena: 297 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si, Xenya, www.xenya.si.

Za: Nadvse hiter na kratke razdalje, zanesljivo delovanje ob obremenitvah.

Proti: Z daljšanjem razdalj velik upad zmogljivosti, visoka cena.

DrayTek VIGOR 2930

VIGOR 2930 je bil svojevrsten posebnež tokratnega testa, saj ne gre za izdelek za domačo rabo, temveč pravcatega poslovnega predstavnika. Širokopasovni usmerjevalnik nas je presenetil z zgolj 10/100-megabitnimi omrežnimi vmesniki, a so se njegovi snovalci bržkone zavedali omejitev strojne zasnove in jih namenoma niso vgradili.

Funkcija, ki naredi usmerjevalnik VIGOR 2930 poseben, je dvojni vhod WAN (za priključitev dveh internetnih ponudnikov), na katerem lahko prosto porazdeljujemo obremenitev posamezne povezave ali pa jo namenimo točno določenim računalnikom (vratom). Procesorsko moč poleg brezžičnega dela uporablja tudi zmogljiv strojni požarni zid s podporo CMS in s tem poskrbi za visoko varnost omrežja, usmerjevalnik pa omogoča do 100 VPN tunelov za varne povezave. Vgrajena funkcionalnost QoS je izdatno nastavljiva, poleg tega usmerjevalnik ponudi možnost filtriranja spletnih vsebin in številne druge možnosti naprednega upravljanja. Usmerjevalnik ima tudi dva klasična telefonska priključka in dva priključka ISDN, ki ju lahko uporabimo ob morebitnem upadu omrežnih povezav WAN. Skratka, usmerjevalnik, ki utegne poskrbeti, da bomo vedno povezani v splet.

Profesionalnost se pokaže tudi na menujih, ki so prezapleteni za začetnike, a roko na srce - gre za napravo, namenjeno povsem drugim ciljnim skupinam, tako da jim zapletenih menujev ne štejemo za slabost.

Se je pa DrayTekov trirog (usmerjevalnik je proti rešitvam za domačo rabo videti pravi velikan) precej slabo obnesel na brezžičnem preizkusu. V neposredni bližini je bil s povprečjem 65,53 MB/s sicer precej hiter, a že na naslednji stopnji (stopnišče pritličje niže) njegov brezžični signal ni omogočal stabilnega prenosa 350 MB datoteke v celoti. Na zadnji točki preizkušanja pa VIGORjevega signala sploh nismo zaznali.

DrayTek VIGOR 2930

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 5/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 65,53 Mb/s.

Cena: 276 EUR.

Prodaja: Telos, www.telos.si.

Za: Najnaprednejši usmerjevalnik, dvoje priključkov WAN.

Proti: Brez pravega dometa, zelo visoka cena.

Edimax BR-6504N

Edimaxov predstavnik je bil v našem laboratoriju že pred letom dni. Takrat je odnesel priznanje za najnižjo ceno, tokrat mu to žal ni uspelo, a vendar ga je napredek na področju strojne programske kode in gonilnikov naredil veliko bolj konkurenčnega napravam standarda G.

Solidna tehnična zasnova s tremi zunanjimi antenami zaradi malce podhranjenega drobovja pri hitrostnih meritvah ni blestela, a velja inženirje pohvaliti za opazen napredek pri stabilnosti delovanja pod obremenitvijo. Čeprav je bil Edimax BR-6504N med počasnejšimi na tokratnem testu, se je izkazal z nizko nihajočimi prenosi. Na preizkusu z 200 aktivnimi povezavami se je tudi odrezal bistveno bolje kot lani, saj ni pokleknil kot, denimo, uglednejši tekmeci.

Uporabniški vmesnik je preprost in pregleden in to je pravzaprav odlika, saj uporabnika ne zmoti s kopico možnosti. Zanje moramo pobrskati malce globlje po menuju. Čeprav gre za nizkocenovni izdelek, pa usmerjevalnik že ima sistem brezžične distribucije signala na druge usmerjevalnike (WDS) in sistem enostavne sparitve naprav (WPS).

Edimax BR-6504N

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 3/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 33,48 Mb/s.

Cena: 80,6 EUR.

Prodaja: Elkotex, www.elkotex.si.

Za: Sistema WDS in WPS, cena.

Proti: Nizke brezžične hitrosti.

Level One WBR-6000

Level One WBR-6000 je še tretji izmed naših starih znancev, žal pa moramo priznati, da je izmed vseh preizkušenih usmerjevalnikov dosegel najmanjši napredek. Prav lahko bi zapisali, da je za dobro tretjino višjo hitrost v neposredni bližini zaslužna zgolj posodobitev gonilnikov, saj usmerjevalnik naslednjih dveh preizkusov na bolj oddaljenih lokacijah ni opravil, sodelovanje z Intelovim brezžičnim čipovjem 4965BGN mu resnično ni šlo od rok.

WBR-6000 je še eden izmed usmerjevalnikov, ki so nas jezili z izskočnimi okni na menujih. Ti so v angleščini in to je precej čudno, saj ima različica WBR-6001 slovenske, a več o njih v naslednjem opisu.

Če bi iskali kategorijo, v kateri je WBR-6000 najboljši, bi zmagal po lepoti. Zunanja podoba v črno odetega usmerjevalnika s tremi črno-oranžnimi antenami pač prepriča oko, a ne pustimo, da zamegli razum. WBR-6000 je žal eden najskromnejših predstavnikov tega preizkusa, ko gre za brezžične, pa tudi žične zmogljivosti.

Level One WBR-6000

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 3/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 39,98 Mb/s.

Cena: 96,48 EUR.

Prodaja: Digital Data Communications, www.digital-data.si.

Za: Zunanji videz.

Proti: Vse drugo.

Level One WBR-6001

Po preizkusu dražjega in lepšega brata WBR-6000 od "šesttisočenke" nismo pričakovali veliko. Že zato, ker je opremljena zgolj z dvema majhnima antenama (WBR-6000 ima tri srednje velike) in ima nizko ceno, smo bili precej skeptični, kako se bo odrezala na preizkusu. Doživeli smo manjše pozitivno presenečenje. Brezžični del je bil celo hitrejši od dražjega modela, čeprav tudi WBR-6001 močno šepa pri dometu. Tudi tu nam ni uspelo uspešno prenesti 350 MB datoteke na stopniščih pritličje ali dva niže.

Nastavitveni vmesnik LewvelOne.V slovenščini!

Ima pa Level One WBR-6001 svetlo točko, po kateri bi se lahko brez sramu zgledovali tudi drugi izdelovalci brezžične (in druge) opreme. Nastavitveni menu usmerjevalnika je namreč v slovenščini! Prav ste prebrali: prvi usmerjevalnik, ki z uporabnikom komunicira v slovenščini, so izdelali v Level One. Čeprav bi naši lektorji imeli nekaj pripomb na ustreznost prevodov, moramo priznati, da so za povprečnega računalnikarja kar ustrezni, saj so sestavljeni iz posrečene mešanice angleških izrazov in slovenske tehnične terminologije (ta pa zna biti v svojem omrežnem delu vse prej kot berljiva!).

WBR-6001 je predvsem cenovno ugoden izdelek, zato od njega naprednih funkcij niti ne pričakujemo, a uporabniku kljub temu postreže z možnostjo nastavljanja prioritete posamezne vrste prometa skozi usmerjevalnik (QoS).

Level One WBR-6001

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 3/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 44,97 Mb/s.

Cena: 80,64 EUR.

Prodaja: Digital Data Communications, www.digital-data.si.

Za: Menuji v slovenščini.

Proti: Podpovprečna strojna zasnova.

Linksys WRT-160N

V Linksysu, ki spada pod okrilje giganta Cisco, so opazneje prenovili linijo brezžičnih usmerjevalnikov. Ti se od starejših modelov, ki so jih krasile velike in pomenljive antene, že na daleč ločijo. Novinci imajo nova, zaobljena ohišja, tudi anten ni več videti.

WRT-160N predstavlja drugo stopničko v svet usmerjevalnikov N (cenejši je le še WRT-110N), kot je razvidno že iz same strojne zasnove. Inženirji so mu namenili povsem povprečno drobovje, v katerem se skrivata zgolj dve anteni. No, naši preizkusi so že večkrat pokazali, da o dometu naprave ne odloča zgolj število anten, in to se je znova potrdilo.

Linksys WRT-160N sicer ni nikakršen hitrostni rekorder, a je na vseh treh preizkušenih lokacijah zagotavljal dobre hitrosti brezžičnih prenosov, višje od povprečja. Varčevanje pri zmogljivostih strojnih komponent pa je terjalo svoj davek pri prepustnosti in zanesljivosti, saj predvsem slednja ni na ravni, kakršno pričakujemo od priznanega izdelovalca omrežnih izdelkov. WRT-160N je bil tako eden izmed dveh usmerjevalnikov, ki preizkusa z 200 hkratnimi povezavami ni končal uspešno, zato ga uporabnikom, ki na veliko izmenjujejo datoteke P2P, ne moremo priporočiti.

Na klasičnih linksysnih menujih še vedno vlada preglednost, pohvalimo pa lahko uvedbo sistemov WPS in QoS, saj gre, ne nazadnje, za vstopni model s precej ugodno ceno. Veliko je tudi varnostnih nastavitev, predvsem možnosti filtriranja določenih nezaželenih vsebin ali storitev. A menuji so pri Linksysu stvar preteklosti. Programerji namreč zadnja leta niso spali na lovorikah, temveč so naredili velik korak naprej k enostavnejšemu upravljanju z usmerjevalnikom. Program Linksys EasyLink Advisor (LELA) skrbi za preprosto namestitev, obenem pa se obnaša tudi kot svetovalec za omrežologijo. Deluje v ozadju in preverja stanje omrežja ter uporabnika opozori na nove naprave, morebitne težave in programske nadgradnje. LELA zna nastaviti ne zgolj usmerjevalnik, temveč uporabniku svetuje sestavo za celotno domače omrežje. Zastopnik za konec letošnjega leta obljublja tudi popolno slovensko preobrazbo - od menujev prek nastavitvenega programa do same embalaže. To bo Linksysovim usmerjevalnikom naslednjič nedvomno prineslo dodatne točke.

Pri WRT-160N gre za soliden izdelek, ki pa bi bil z malo več premisleka s strani inženirjev lahko še presneto boljši. A nekaj mora očitno ostati tudi za zmogljivejše modele.

Linksys WRT-160N

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 2/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 46,81 Mb/s.

Cena: 85 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Stabilen in glede na zasnovo hiter brezžični del v vseh pogojih.

Proti: Ni opravil "preizkusa P2P".

Linksys WRT-610N

Poleg najcenejšega smo tokrat preizkusili še najdražji Linksys, namenjen domačim uporabnikom. Model WRT-610N se od cenejšega brata razlikuje že po samem ohišju, ki je opazno večje, saj so inženirji vanj vgradili več zmogljivosti, predvsem gigabitne omrežne vmesnike ter dodatne antene.

WRT-610N je eden izmed t. i. dual-band usmerjevalnikov, saj zmore hkrati oddajati brezžični signal N v radijskih pasovih 2,4 in 5 GHz, s tem pa lahko - zgolj ob ustrezni opremi na drugi strani seveda - celo podvoji zmogljivost brezžičnega omrežja. Takega načina delovanja (združevanja radijskih pasov) Intelova rešitev 4965BGN ne podpira, zato je naš preizkus potekal tako kot vsi drugi. Da bi iz Linksysovega paradnega konja izvlekli kar največ, pa boste morali poseči po ustrezni razširitveni kartici tega izdelovalca. Takšna naložba pa utegne biti celo odveč, saj se je usmerjevalnik tudi s klasično opremo obnesel več kot dobro in pristal med hitrejšimi na tokratnem preizkusu.

Nobenih težav ni imel tudi z večjim številom vzpostavljenih povezav. To daje vedeti, da je vanj vgrajen zmogljiv procesor za obdelavo podatkov. Je pa WRT-610N eden izmed redkih modelov, ki imajo vmesnik USB, na katerega lahko priklopimo zunanji pomnilnik (ključ USB ali disk) in v usmerjevalniku nastavimo njegovo delovanje - ta lahko rabi kot večpredstavni ali FTP strežnik za izmenjavo datotek.

Upoštevaje ceno izdelka, moramo pripomniti, da smo od žičnega dela usmerjevalnika kljub vsemu pričakovali več. Gigabitni vmesniki tudi pri tem modelu ostajajo neizkoriščeni, saj WRT-610N podatke med vrati LAN in WAN preslikava z največ 143 Mb/s, to pa je več kot polovico slabše od nekaterih konkurentov.

Linksys WRT-610N

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Da/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 5/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 71,68 Mb/s.

Cena: 175 EUR.

Prodaja: Avtera, www.avtera.si.

Za: Hiter in zmogljiv usmerjevalnik.

Proti: Neizkoriščeni gigabitni omrežni vmesniki, cena.

Netgear WNDR-3300

Netgearov WNDR-3300 je še en primerek dual-band usmerjevalnika, a se za razliko od najzmogljivejšega Linksysa s svojim delovanjem ni proslavil. Omenjeni izdelovalec zadnje čase očitno posveča več časa dizajnu svojih izdelkov kot pa njihovim tehničnim lastnostim in zmogljivostim. Zaobljeno črno ohišje ima na sredi krog iz več modrih diod LED, ki naključno utripajo ob delovanju usmerjevalnika - komu je stvar namenjena, nam ni uspelo ugotoviti.

Preglejmo zmogljivosti brezžičnega dela. Tudi WNDR-3300 hkrati oddaja signal na frekvencah 2,4 in 5 GHz, a se to na našem preizkusu ni posebej izkazalo, saj je bil usmerjevalnik med vsemi Netgeari sicer najhitrejši (pa še to le za vzorec), a je krepko zaostal za konkurenčnimi izdelki. Črno piko si je usmerjevalnik prislužil tudi zaradi slabšega dometa in manjše stabilnosti, saj nam na naši najbolj oddaljeni lokaciji ni uspelo opraviti meritev prenosa datoteke, ne da bi se povezava prekinila.

Slabo oceno sta si prislužila tudi žični in procesni del usmerjevalnika. Pri prvem smo glede na cenovni rang in opremljenost usmerjevalnika vsekakor pogrešali gigabitne priključke, drugi pa nas je razočaral s tem, ko ni opravil preizkusa z 200 hkratnimi povezavami, kar so sicer zmogli prav vsi najcenejši usmerjevalniki (razen Linksysa WRT-160N). Netgearove tehnične inženirje očitno čaka še veliko dela ...

Netgear WNDR-3300

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 2/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 50,97 Mb/s.

Cena: 139 EUR.

Prodaja: Domex, www.domex.si.

Za: Dual-band zasnova, podpora WDS in WPS.

Proti: Ni opravil "preizkusa P2P", slabši domet.

Nastavitveni vmesnik Netgear.

Netgear WNR-2000

Netgearov vstopni model se je na preizkusu hitrosti brezžičnega dela usmerjevalnika odrezal skoraj tako dobro kot njegov veliko dražji "dual-band" sorodnik, opazili pa smo iste hibe, ki očitno pestijo zadnjo linijo Netgearovih usmerjevalnikov. Tudi WNR-2000 pri brezžičnem dometu ni ravno blestel, rezultati sicer opravljenega "preizkusa P2P" z 200 hkratnimi povezavami pa so bili zgolj povprečni in na ravni najcenejših izdelkov.

Netgear je poskrbel za precej enostavno delo z usmerjevalnikom, saj ta podpira sistem WPS, pohvaliti pa moramo spletni nastavitveni vmesnik, ki takoj ob prijavi vanj v spletu preveri morebitne posodobitve strojne kode - te zna tudi prenesti iz spleta in namestiti. Za razliko od večine drugih preizkušenih usmerjevalnikov je WNR-2000 opremljen celo z gumbom za vklop in izklop; to je v današnjih časih precej redko - ne nazadnje večina usmerjevalnikov deluje v t. i. načinu "24/7".

Netgear WNR-2000

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 3/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 47,79 Mb/s.

Cena: 94,7 EUR.

Prodaja: Domex, www.domex.si.

Za: Cena.

Proti: Slabši domet.

Netgear WNR-3500

Netgearov WNR-3500 naj bi bil eden zmogljivejših usmerjevalnikov na trgu - tako vsaj namigujeta njegova cena in tehnični podatki. Na našem preizkusu pa se nikakor ni znašel, saj črna škatla z diodami LED v slogu "Knight Rider" ni iztisnila iz sebe prav veliko - glede na tisto, kar so pokazali drugi usmerjevalniki Netgear, dopuščamo možnost, da je bilo s testnim primerkom kaj narobe.

Brezžični preizkus je bil namreč prava polomija zaradi nizkih hitrosti in slabega dometa, bistveno bolje se ni odrezal niti žični del z gigabitnimi vmesniki. Tudi tu lahko ugotovimo, da so slednji bolj za okras, saj vgrajena elektronika podatke med vrati LAN in WAN prenaša z najvišjo hitrostjo 146 MB/s, to pa je premalo za njihov polni izkoristek.

Netgear WNR-3500

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 3/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 27,47 Mb/s.

Cena: 199 EUR.

Prodaja: Domex, www.domex.si.

Za: Zunanjost.

Proti: Slab domet, nizke hitrosti.

Trendnet TEW-632BRP

Trendnetov usmerjevalnik TEW-632BRP se je na našem preizkusu predstavil prvič. Črna škatlica z dvema manjšima antenama je preizkus več kot solidno opravila. Glede na ceno in strojno zasnovo se je Trendnetov malček izkazal z razmeroma visokimi hitrostmi in solidnim dometom, saj je za seboj pustil precej bolj ugledne konkurente. Kljub le dvema antenama je tudi na najbolj oddaljeni lokaciji postregel z dobrimi hitrostmi.

Uporabniški vmesnik usmerjevalnika je preprost in pregleden, vse je na svojem mestu. Nadgradnjo strojne programske opreme smo sicer morali opraviti ročno (jo poiskati v spletu, odpakirati in shraniti v računalniku ter prenesti v usmerjevalnik), a je potekala brez posebnosti. TEW-632BRP uporabniku ponuja sistem WPS za enostavnejšo vzpostavitev povezave med napravami in je bil eden najmanj muhastih usmerjevalnikov na preizkusu.

S ceno vsega 57,6 evra, ki je bila tudi najnižja med vsemi preizkušenimi usmerjevalniki, si brez obotavljanja zasluži priporočilo za dober nakup, saj je dobra izbira za vse, ki iščejo nizkocenovni usmerjevalnik s solidnimi zmogljivostmi.

Trendnet TEW-632BRP

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 3/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 56,64 Mb/s.

Cena: 57,6 EUR.

Prodaja: EC, www.ecdoo.si.

Za: Razmeroma hiter, soliden domet, cena.

Proti: Povprečen žični del.

Nastavitveni vmesnik Trendnet.

Trendnet TEW-672R

Trendnet ima v svoji ponudbi še zmogljivejši model TEW-672R, ki je nazorno pokazal, kaj zmore ponuditi dodatna zunanja antena (ima namreč tri). Izmerjene hitrosti so bile tik pod samim vrhom tokratnega preizkusa in to je vredno pohvale.

Usmerjevalnik TEW-672R je opremljen tudi z gigabitnimi omrežnimi vmesniki, ki pa so, tako kot pri večini konkurentov, nameščeni bolj za okras. Vgrajena elektronika namreč podatke med vrati preslikava z vsega 125 Mb/s, to pa je za zahtevne omrežne uporabnike, ki poznajo prednosti gigabitnih vmesnikov, odločno premalo.

Dobrodošel dodatek na preizkušenem usmerjevalniku pa je gumb za vklop/izklop brezžične povezave, ki v domačem okolju pride še kako prav, saj odpravlja potrebo po prijavi v usmerjevalnik in iskanju ustrezne menujske postavke za vklop/izklop brezžičnega dela.

Trendnet za svoj TEW-672R zahteva skoraj še enkrat višji znesek kot za TEW-632BRP, ki pa ga zmogljivosti usmerjevalnika teže upravičijo. Kljub temu je tudi zmogljivejši Trendnet na naše uredništvo naredil dober vtis.

Trendnet TEW-672R

Vgrajen diskovni/tiskalniški strežnik: Ne/ne.

Zmogljivost usmerjanja: 3/5.

Najvišja izmerjena hitrost prenosa (brezžično): 68,47 Mb/s.

Cena: 115,12 EUR.

Prodaja: EC, www.ecdoo.si.

Za: Hitrost, cena.

Proti: Neizkoriščen gigabitni žični del.

Kako smo preizkušali

Rdeča pika ponazarja preizkušani usmerjevalnik, modre pike pa so tri lokacije, na katerih smo s prenosnikom merili hitrost prenosa. Stene v nadstropjih so mavčne, med nadstropji pa so betonske plošče, enako velja tudi za stopnišče.

Preizkusa brezžičnih usmerjevalnikov smo se lotili podobno kot vseh dosedanjih (februar in december 2007). Vsak usmerjevalnik smo najprej priključili na računalnik z gigabitnim ožičenim vmesnikom. Sprehodili smo se po (spletnem) nastavitvenem menuju, preverili zmožnosti, ki jih usmerjevalnik podpira, in jih zbrali v tabeli. Preverili smo tudi, ali je na spletni strani izdelovalca morda novejša različica strojne programske opreme (t. i. "firmware"), in, če je bila na voljo, smo jo namestili v preizkušeni usmerjevalnik.

Naslednji korak je bil preizkus zmogljivosti usmerjevalnega dela. Tega smo preizkušali tako, da smo enega od priključkov LAN priključili na en, WAN pa na drugi računalnik (oba sta imela gigabitne omrežne vmesnike). V usmerjevalniku smo nato ustrezno nastavili številke IP, nato pa najprej sprožili merjenje prepustnosti. Ta podatek pove, kako hitro je usmerjevalnik zmožen preslikavati podatke iz vrat WAN v LAN (in nazaj). Včasih je bilo to sicer pomembneje kakor danes, ko prav vsi brezžični usmerjevalniki zmorejo "preložiti" vsaj 80 megabitov podatkov vsako sekundo, nekateri pa še dosti več. To je za navadne, pa tudi za bolj napredne domače uporabnike (z več desetmegabitno "pipo" v svet) več kot dovolj.

Linksys WRT160n in Netgear WNDR3300 sta bila edina usmerjevalnika, ki sta pri obremenitvi z 200 hkratnimi povezavami WAN-LAN popolnoma pokleknila.

Z naslednjim preizkusom smo preverili, koliko hkratnih povezav je usmerjevalnik še zmožen prenesti in kako se obnaša, kadar je polno obremenjen. Umetno obremenitev smo simulirali s programom Ixia Chariot, ki vsebuje možnost ustvarjanja poljubnega števila povezav TCP med dvema točkama (računalnikoma). Vmes smo seveda priključili usmerjevalnik in opazovali, kako je na delovanje vplivalo višanje števila hkratnih povezav.

Zgleden primer preizkusa z 200 povezavami (Asus RT-N15).

Za preizkus brezžičnega dela smo uporabili prenosnik z vgrajenim brezžičnim vmesnikom Intel Pro Wireless 4965AGN, ki je bržkone najbolj razširjena rešitev in s strani združenja Wi-Fi potrjen izdelek s podporo specifikaciji 802.11n Draft 2.0 in novejšimi ter je hkrati del mobilnega nabora Intel Santa Rosa. Nameščeni so bili gonilniki različice 12.1.0.14 z dne 8. 10. 2008, upravljanje brezžičnih omrežij pa smo zaupali kar v Okna XP vgrajenemu brezžičnemu odjemalcu (t. i. "Wireless Zero Configuration"). Domet (in hitrost) vsakega izmed usmerjevalnikov smo preizkusili na treh različnih točkah v naši poslovni stolpnici, enako kot na preteklih preizkusih. Prva točka je bila v neposredni bližini usmerjevalnika, druga na podestu stopnišča, tretja pa spet na stopnišču, vendar še nadstropje niže. Zato so tokratni hitrostni rezultati povsem primerljivi s preteklim preizkusom. Velja omeniti še, da med merjenjem nismo uporabili šifriranja povezave, prav tako smo vse usmerjevalnike nastavili na delovanje na prvem frekvenčnem kanalu, ki je v našem laboratoriju edini kanal, ki ni zaseden s signali drugih dostopnih točk. Pri preizkusu smo uporabili prenosnik Lenovo Thinkpad R61.

Grafikone, ki prikazujejo obnašanje usmerjevalnikov ob velikih obremenitvah, si lahko ogledate na: www.monitor.si/brezzicno_2008

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki