Ljudje in podjetja najrazličnejšim algoritmom in programom vse bolj zaupamo – tudi v proizvodnji. Računalniško podprto proizvodnjo (CAM) tako v res naprednih okoljih že zamenjuje računalniško integrirana proizvodnja (CIM).
Proizvajalci tiskalnikov so preživeli pandemske šoke, zdaj pa se soočajo s spremenjenimi prioritetami podjetij in potrošnikov.
Pisarne prihodnosti bodo drugačne, zelo drugačne. Pametna oziroma inteligentna avtomatizacija obljublja veliko – nemara bi se celo lahko financirala iz ustvarjenih prihrankov ter povečane produktivnosti zaposlenih.
Angleško besedno zvezo business intelligence smo v preteklosti slovenili kot poslovno obveščanje, saj so se ta orodja pretežno uporabljala za ustvarjanje poročil članom uprave in direktorjem. Danes pa lahko tovrstna poslovna inteligenca opolnomoči praktično vsako delovno mesto in zaposlenega, ki ima opravka s sprejemanjem odločitev.
Z boljšo digitalno tehnologijo je tudi oskrba z električno energijo zanesljivejša, varnejša in cenovno dostopnejša. Kar je v obdobju energetske lakote planeta še kako pomembno.
Kako pomembna je tehnologija v izobraževanju? Menda vedno bolj. Z njenim vključevanjem v obstoječe učne načrte lahko učitelji izkoristijo obogateno, interaktivno pa tudi spletno poučevanje ter učenje kot močno izobraževalno orodje.
Podatki in poslovna programska oprema so v sodobnih hotelih vsaj na tako visoki ravni kot v podatkovno gnanem podjetju.
Farmacija je že tradicionalno v vlogi gasilca, saj se osredotoča na zdravljenje simptomov bolezni, ne pa na zdravljenje vzroka. Tehnologija lahko vse to postavi na glavo.
Digitalna infrastruktura je osrednjega pomena za današnje globalno gospodarstvo in družbeni razvoj. V tem okolju so podatkovni centri pomemben dejavnik, še večjo vlogo pa bodo igrali v prihodnje. A tudi njih čakajo velike spremembe, povezane predvsem s trajnostjo in z vzdržnostjo.
Inovatorji v zavarovalništvu se morajo še dokazati v praksi. In upravičiti svoje tehnološko-poslovne modele.
