Na pragu preloma
Umetna inteligenca nam bo vzela službe, umetna inteligenca nam bo znižala plače, umetna inteligenca pomeni kvantni skok v razvoju človeštva, umetna inteligenca bo prevzela svet. Najverjetneje se bo uresničilo nekaj od vsega tega.
Umetna inteligenca nam bo vzela službe, umetna inteligenca nam bo znižala plače, umetna inteligenca pomeni kvantni skok v razvoju človeštva, umetna inteligenca bo prevzela svet. Najverjetneje se bo uresničilo nekaj od vsega tega.
»Too big to fail,« reklo, ki ga v zadnjem času uporabljamo predvsem v povezavi z bankami. Prepričan sem, da bi ga lahko tudi v povezavi z nekaterimi podjetji s področja informacijske tehnologije.
Citat v naslovu je izrekel šef trenutno najbolj vročega podjetja OpenAI, ko je odgovarjal na govorice o menda prihajajoči četrti generaciji jezikovnega modela GPT. Toda ljudje s(m)o razočarani že zdaj, ko v svet počasi kapljajo kapljice Microsoftovega necenzuriranega 'Bing_GPT'. In Googlovega Barda, seveda.
Nekatere medijske hiše svoje avtorje/novinarje zaposlijo, druge njihove talente uporabljajo »po potrebi«. Monitor sodi med zadnje, in četudi se na prvi pogled to sliši slabo (prekarno?), je v resnici dobro. Za obe strani. Avtorji svoja primarna znanja uspešno in koristno uporabljajo v svoji primarni službi, uredništvo pa ima možnost izbire med posamezniki, ki so uspešni in imajo hkrati kaj pokazati ter zapisati še marsikaj zanimivega ob strani, za Monitor.
Apple je bilo od nekdaj poseben in drugačen. Že računalnik Apple II je bil posebnež, da o macintoshu ne govorimo, z iphonom pa je podjetje stopilo v legendo. Apple je tak posebnež, da ga marsikdo dojema kot arogantneža. Ali je res?
Do Skyneta iz Terminatorja je verjetno (upam) še daleč, toda nekateri programski jezikovni modeli nakazujejo, da bo v prihodnjem desetletju ali dveh marsikdo ostal brez službe.
Časi za nakup tehnoloških podjetij, ki poskušajo živeti od oglasov, niso najboljši. To je ugotovil tudi Elon Musk in se poskušal izvleči iz obljubljenega nakupa za 44 milijard dolarjev …
Skorajda smo že pozabili, da je Huawei tisto kitajsko podjetje, ki je bilo določeno za grešnega kozla in nima več dostopa do naprednih zahodnih tehnologij. Novi koraki ZDA kažejo, da mu bo družbo kmalu delala kar celotna Kitajska.
Desetletja smo že v kapitalizmu, vajeni, da je kupec car, in vendar so še vedno trgovine, kjer se obnašajo drugače. Trgovine, kjer menijo, da je tehnično blago mogoče kupiti, ne da bi ga preizkusil. In da bi to celo morali tako početi.
Verjetno res ni nič nenavadnega, da sta tudi moja otroka obsedena s tehniko, skoraj tako kot jaz. Z veseljem sta zato pograbila državno darilo v obliki digitalnih bonov ter si kupila tablico in – igralne slušalke.