Konec lanskega leta nas je skorajda obšla vest, da je proizvajalcem materialov za zaslone OLED uspelo izdelati modri pigment, ki fosforescira. Že prihodnje leto pričakujemo prve zaslone PHOLED, ki bodo poleg že obstoječih rdečih in zelenih pik imeli še modre. Proizvajalci obljubljajo čistejše barve, manjš porabo energije, daljšo življenjsko dobo, manj segrevanja in temnejšo črno.
V zadnjih dveh letih smo brali o izklapljanju mobilnega omrežja 3G, hkrati pa vsi večji mobilni operaterji že nekaj časa podpirajo govorne klice kot prenos podatkov (VoLTE). Žal tehnologija, ki omogoča boljšo kakovost zvoka, hitrejšo vzpostavitev klica in predvsem ohranitev podatkovne povezave med klicem, za Slovence ostaja omejena na Slovenijo. V gostovanju je še ni.
V januarski številki smo si v članku Stran s tipkovnico, računalniku narekujmo! ogledali kar nekaj orodij, ki znajo pretvoriti govorjeno besedo v besedilo. Večini opisanih rešitev je bilo skupno, da pretvorbo počnejo nekje v »oblaku«. Kaj pa, če besedila nočete izpustiti iz svojih rok, hkrati pa še iščete »cenovno ugodno« (beri: zastonjsko) rešitev?
Ameriški čipovni gigant Intel si na vse kriplje prizadeva povrniti si procesorski primat, ki mu je v zadnjem času spolzel iz rok. Tokrat stavi na tehnologijo, ki ima tudi v praksi toliko obrazov, kolikor ima zanimivih novih gradnikov.
O umetni inteligenci na sodiščih smo največkrat brali v tujih medijih, a tudi ljubljansko okrožno sodišče jo je že leta 2022 začelo preizkušati. Danes je njena uporaba del rednega delovnega procesa, nekatera najbolj zamudna opravila pa je dvakrat pospešila. Prepise posnetkov sodnih obravnav danes v prvi stopnji že pripravi računalnik, človek ga le popravi, v prihodnosti pa bo takšnih opravil še več.
Nekoliko dlje od oči javnosti se je umetna inteligenca prikradla tudi v superračunalnike, ki napovedujejo vreme. Svoje modele razvijajo tako tehnološki giganti kakor meteorološke agencije. V običajnih razmerah so že danes primerljivo zanesljivi kakor klasični modeli in za več velikostnih redov hitrejši. Specializirani modeli, kakršen je slovenska HIDRA za napovedovanje gladine morje, pa so klasične modele že pustili za seboj.
Računalniška pamet je dovolj napredovala, da nas razume, ko govorimo. To se prevede v prepoznavanje govora oziroma pisanje po nareku, kar največji pisarniški paketi že znajo. Za delovanje je zaželena povezava z internetom, rezultati pa segajo od solidnih do zelo dobrih. Začuda to pot Google ni najboljši.
Internet je imel od nekdaj oglase, a njihov razmah v zadnjih letih postaja moteč. Orodja za njihovo blokiranje so stara že več kot dve desetletji in večino časa so jih oglaševalci s stisnjenimi zobmi ignorirali. Vse to se spreminja, odkar je Google v dvojni vlogi. Kot avtor najpopularnejšega brskalnika in eden največjih ponudnikov oglasnega prostora si želi manj blokiranja oglasov. To zdaj tudi udejanja.
Google v Chromu že leta napoveduje konec zunanjih piškotkov, ki jih obiskane strani strežejo z drugih domen. Prihodnje leto se bo načrt vendarle začel odvijati, a za lepimi besedami o več zasebnosti in ščitenju uporabnikov je nova tehnologija, ki bo Google še bolj ustoličila kot vladarja oglasnega prostora na spletu.
Mnogi morajo uporabljati tehnološke izume, pa čeprav je jasno, da niso izboljšali pogojev njihovega dela. Prav tako se veliko delovnih procesov prenovi, da sodijo v digitalno dobo, čeprav s tem povzročijo ogromno težav. Na drugi strani pa imamo tudi izredno pozitivne primere digitalizacije procesov. Enega izmed teh najdemo tudi v ortodontskih ordinacijah.
Osebna izkaznica ali potni list na telefonu je všečna ideja, navsezadnje smo na ta način že vajeni uporabljati mobilne vstopnice ali vstopne kartone za letalo. Uporaba osebnih dokumentov pa je vseeno nekoliko zahtevnejši prijem. Evropa je zagnala mega projekt, s katerim naj bi do leta 2026 prestopali meje brez plastičnih dokumentov.
Za nami je razburkano poletje, ki nam ni prizanašalo z neurji in drugimi vremenskimi ujmami. Letos smo se bržkone v nebo uzrli večkrat kot običajno, še pogosteje pa smo zrli v pametne telefone, ki že nekaj let prikazujejo vremenske napovedi v različnih aplikacijah. Kako delujejo in katero izbrati?
Brez algoritmov za šifriranje podatkov ni varnih internetnih storitev: varne e-pošte, elektronskega bančništva, spletnih trgovin, storitev državne uprave itn. Katere uporabljamo danes in katere bomo v prihodnosti? Kako delujejo? So dovolj varni, da jim lahko zaupamo vse svoje premoženje?
O umetni inteligenci, ki je v zadnjem letu doživela novo renesanso, pišejo zgolj v presežnikih. Spremenila bo prihodnost, bodisi nam bo pričarala paradiž bodisi bo pogubila svet, v vsakem primeru so pričakovanja ogromna. Njene zmožnosti že danes delujejo čarobno, o njej govorijo največji strokovnjaki, rojeva se v laboratorijih v Silicijevi dolini, Londonu in na najuglednejših kitajskih univerzah. A za bliščem so nepregledne množice slabo plačanih ljudi, ki so s težaškim, z monotonim in nekvalificiranim delom to omogočili. To je zgodba o njih.
Že nekaj let je moč kupiti telefone, ure in druge pametne naprave, ki podpirajo dvofrekvenčni GPS. Desetletje staro iznajdbo je prvi posvojil Xiaomi, lani pa končno še Apple. Danes jo imajo tudi pametne ure in podobne naprave. Proizvajalci obljubljajo izboljšano natančnost, ZDA pa zagotavljajo, da signala ni mogoče ugasniti. A da bomo lahko na Stravi gledali kolesarjenje na centimeter natančno, morajo v vesolju zamenjati 24 satelitov. Več kot polovico so jih že.
Računalniki so že tako dolgo digitalni, da večina njihovih uporabnikov sploh ne ve, da so bili kdaj drugačni. A analogni računalniki, katerih zvezda je zašla v 70. letih preteklega stoletja, bi se lahko kot nišni produkt vrnili. Umetna inteligenca zahteva sposobnosti, ki so jim pisane na kožo, zato bi lahko predstavljali odlično dopolnitev silicijevim čipom.
Če smo se nekdaj v znanstvenofantastičnem filmu Odiseja 2001 čudili pomnilnikom brez gibljivih delov v steklenih ohišjih z izjemnimi zmogljivostmi, danes trakovi in diski že začenjajo izgubljati primat najcenejših in najzanesljivejših trajnih pomnilnih medijev. Bomo že v nekaj letih uporabljali le še pogone SSD 100 TB in več?
Današnji superračunalniki imajo več milijonov jeder, že pisarniške delovne postaje pa več tisoč. Levji delež predstavljajo jedra v grafičnih čipih, ki že zdavnaj ne služijo več le izrisu slike, temveč so nujni sestavni del strojnega učenja. Izkazalo se je, da so ti čipi izjemno pripravni za izračune, ki ne potrebujejo visoke stopnje natančnosti, temveč predvsem ponavljanje in paralelizacijo. Najzmogljivejše grafične kartice ne le da nimajo več priklopa za monitor, temveč sploh niso več kartice, saj na plošče sedejo v podobna ležišča kot procesorji.
Dočakali smo še Googlov odgovor na pojav javno dostopnih velikih jezikovnih modelov. Po neuspeli predstavitvi februarja so konec marca predstavili Bard, ki je aprila postal dostopen širši množici, če smo se vpisali na čakalni seznam. Kljub omejenosti na ZDA in Veliko Britanijo obstaja način, da ga preizkusimo.
Številni problemi se lahko prevedejo v generiranje slik in besedil, kar umetna in inteligenca z algoritmi difuzije že precej dobro zna. Podjetje OpenAI je zato nepresenetljivo predstavilo tudi model za ustvarjanje tridimenzionalnih točkovnih modelov. Obljubljajo veliko, rezultati pa vendarle zaostajajo za dosedanjimi dosežki podjetja.
Čeprav imamo ustrezna matematična orodja že vsaj dve stoletji, sta najprej razvoj računalniških kapacitet in kasneje še pametno utelešenje algoritma šele pred 25 leti bistveno znižala letvico za vstop med pevce. Od leta 1997 lahko sorazmerno enostavno popravimo vokale in tudi instrumente, ki pojejo ali igrajo mimo tonov. Tehnologija, ki so jo ob izidu skrivali, kasneje pa je burila duhove, je že zdavnaj postala nepogrešljiva sestavina glasbenega ustvarjanja.
Glasba nas dandanes spremlja na vsakem koraku, saj jo nosimo dobesedno v žepih na prenosnih elektronskih napravah. Drugačna pa ni le njena dostopnost, temveč tudi glasba sama. Kako poslušamo, kaj poslušamo in koliko poslušamo, je v veliki meri odvisno od modernih algoritmov, ki so najnovejši v vrsti vzrokov, zaradi katerih se glasba od samega nastanka spreminja. Pogledali bomo, kako se je spremenila zaradi novih algoritmov.
OpenAI že vrsto let nadgrajuje orodja za ustvarjanje besedil (GPT), katerih izdelki so osupljivi. ChatGPT je orodje, ki je zasenčilo vse pretekle poskuse, saj ustvarja besedila v različnih jezikih sveta, ki nas zlahka pretentajo, da jih je napisal človek. Odgovori, ki so milozvočni, koherentni in večidel pravilni, v resnici porajajo čedalje več – vprašanj.
Kako se računalniki učijo, razumejo naučeno in kako se samostojno odločajo? Je najboljša programska oprema za umetno inteligenco še vedno odprtokodna in zastonj? Lahko poleg domačega PC tudi raspberry pi postane pameten?
Čedalje pogostejša prevara so klici s ponarejenih telefonskih številk. Čeprav se izpiše slovenska telefonska številka, je klicatelj nekje v tujini, pravi lastnik številke pa sploh ne ve, da jo uporablja še kdo drug. Prevare ne moremo preprečiti, lahko pa se obvarujemo pred škodo, ki bi lahko nastala ob naivnem razkrivanju osebnih podatkov.
Neredko se zgodi, da po desetletjih zatišja čas nenadoma dozori in več laboratorijev na različnih koncih sveta skoraj istočasno odkrije kakšno iznajdbo. To se je letos zgodilo z modeli za ustvarjanje slik iz besedilnega opisa. Čeprav smo primitivne poskuse videli že v preteklih letih, so letos vsi velikani predstavili svoje prve uporabne primerke. Vodi OpenAI z DALL-E 2, Facebook, Google in drugi pa ne zaostajajo mnogo.
Čeprav satelitski telefoni obstajajo že več kot dve desetletji, so bili doslej zaradi velikosti, cene in omejenosti obsojeni na nišne potrebe. Čedalje več velikih proizvajalcev in malih zagonskih podjetij pa razvija načine, da bodo lahko tudi povsem običajni telefoni komunicirali prek satelitov. Po najbolj optimističnih napovedih bodo prvi na voljo že prihodnje leto, kar bi lahko dokončno odpravilo lise na zemljevidih pokritosti z mobilnimi omrežji.
Moderni telefoni vsebujejo tudi digitalni sef v pravem pomenu besede. Na ločenem čipu hranijo najpomembnejše skrivnosti, od ponazoritve uporabnikovih prstnih odtisov do šifrirnih ključev. Niti procesor in jedro operacijskega sistema nimata dostopa do njega, temveč ga lahko le ponižno prosita za odklepanje.
Na kaj pomislimo, ko slišimo besedno zvezo »brezstično plačevanje«? Verjetno na brezstično bančno kartico in pametni telefon, oba namreč omogočata brezstična plačila. Na pametno uro? Tudi, če se zelo potrudimo.
Če si udobje elektrificiranih domovanj si želimo tudi na popotovanjih po divjinah ali pa se želimo zgolj pripraviti na kratkotrajne izpade električne energije, so priljubljena rešitev polnilne postaje z baterijami in sončne celice. Niso poceni in niso lahke, so pa učinkovite in enostavne za uporabo. Izkaže se, da si lahko s kvadratnim metrom sončnih celic v poletnih dneh zagotovimo okoli 100 W električne energije, kar za nepožrešne porabnike zadostuje.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
