O malokateri temi kroži toliko netočnosti, dezinformacij in nerealnih pričakovanj kakor o kvantnih računalnikih. Že dvajset let poslušamo, da bodo vsak hip v velikem slogu zavzeli trg in klasične računalnike postavili na smetišče zgodovine, saj bodo eksponentno hitrejši, tako da bo razbijanje danes nezlomljivih šifer mala malica. V vsem tem je zrno resnice, a ob zdravi meri skepse in z nekaj znanja.
Uničeni računalniki in izgubljeni podatki so pogosto posledica odpovedi ali nepravilnega delovanja električnega omrežja … Zanimalo nas je, kako delujejo in kako uporabni so današnji brezprekinitveni napajalniki za domače uporabnike in podjetja. Se nakup izplača? Katero vrsto izbrati? Ga lahko izdelamo tudi sami?
Novi internetni protokol, IPv6, prinaša kup vprašanj: je združljiv z IPv4? Kako poteka uvajanje? Kdaj ga bomo začeti množično uporabljati? Koliko časa bo trajal prehod? Je nujen, varen, koliko stane in ali se splača?
V zadnjem času smo priča neslutenemu razvoju brezžičnih komunikacij. Posebej v domačem okolju, kjer navadno med računalniki ne prenašamo zelo velikih količin podatkov, je »po zraku« mogoče skoraj vse. Inovativnih brezžičnih rešitev ne manjka in izdelovalci tekmujejo, kdo bo prvi vdelal podporo za brezžično krmiljenje z mobilnim telefonom, tablico ali osebnim računalnikom v kako napravo, kjer je ne bi pričakovali.
Pogoni SSD se zdijo razmeroma preproste naprave. Majhno ohišje namreč gosti tiskovino, na kateri je poleg pomnilniškega krmilnika nekaj pomnilniških čipov in napajalni sklop s kontakti. Zakaj so torej v praksi med pogoni SSD tolikšne razlike – tako zmogljivostne kot cenovne in vzdržljivostne? Poglobili smo se v zgradbo pogonov SSD in se dokopali do zanimivih ugotovitev.
Z novim Applovim Macom pro prihaja konec leta tudi superhitra povezava Thuderbolt 2. Je zmogljivejša od prav tako napovedane superhitre različice USB 3.0? Se ji bo kljub zasoljeni ceni posrečil znatnejši prodor na trg PCjev?
Skoraj ni računalnika, ki ne bi bil povezan v tako ali drugačno omrežje. Ethernetno omrežje. Najvišja standardizirana hitrost prenosa podatkov se je v tridesetih letih z 10 Mb/s zvečala za 1000-krat, na 10 Gb/s, a tudi do 100 Gb/s in 1 Tb/s ni več daleč. Brezžični ethernet je neprimerno počasnejši, a hitrosti do več kot 100 Mb/s kljub temu niso majhne. Bo »baker« končno izpodrinila »optika«?
Klasični diskovni pogoni so po pol stoletja neprestanih izboljšav dosegli zenit. Prihajajo sodobni pogoni brez gibljivih delov (SSD), ki počasi, a vztrajno izpodrivajo ta ohišja z »vrtečimi se podatkovnimi ploščami«. Bomo kmalu uporabljali le osebne računalnike brez gibljivih delov?
Se še spomnite časov, ko ni bilo Googlovega prevajalnika? Ker bomo kmalu proslavili peto obletnico, odkar je ta prelomna spletna storitev začela ponujati tudi slovenščino, se spodobi pogledati, kako kaže strojnim prevajalnikom danes in česa se lahko veselimo v prihodnosti.
Danes si življenje brez USB težko predstavljamo. Uporabljajo ga skoraj vsi računalniki, od namiznih, notesov, mini PCjev in tablic, do vseh vrst strežnikov in industrijskih računalnikov. USB premorejo tudi sodobni vgrajeni računalniki namenskih naprav, kot so mobilni telefoni, digitalni fotoaparati, kamere, podatkovni ključki, prenosni diski, univerzalni daljinski upravljalniki, pa tudi razne merilne, nadzorne in alarmne naprave. Letos pričakujemo prenovljeno različico USB 3.0, počasi pa se uveljavlja tudi novo zaporedno vodilo, thunderbolt.
Računalniška industrija je doslej še vedno našla rešitve, kako vsaki dve leti dvakrat zmanjšati velikost tranzistorjev v čipih. Čeprav nekateri Moorovemu zakonu vseeno napovedujejo konec, je bolj verjetno, da bo zanj poskrbela kar gospodarska kriza, v katero ciklično toneta EU in ZDA, in ne fizikalne omejitve.
Čeprav nas za brezžično povezljivost večina uporablja omrežja po standardu 802.11g in je njegov naslednik, imenovan n, na voljo le nekaj let, že snujejo naslednji korak. Preizkusili smo, kako se v praksi obnese še ne povsem dokončani 802.11ac.
Sorazmerno velik in kar se da hiter pomnilnik računalnika imamo za nekaj samoumevnega. Prihodnje leto lahko pričakujemo prve osnovne plošče s pomnilniškimi moduli DDR4. Katere prednosti prinaša novi standard? Bodo novi pomnilniki še večji in hitrejši? Kje so meje tehnologije?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
