Boj za oglase

Internet je imel od nekdaj oglase, a njihov razmah v zadnjih letih postaja moteč. Orodja za njihovo blokiranje so stara že več kot dve desetletji in večino časa so jih oglaševalci s stisnjenimi zobmi ignorirali. Vse to se spreminja, odkar je Google v dvojni vlogi. Kot avtor najpopularnejšega brskalnika in eden največjih ponudnikov oglasnega prostora si želi manj blokiranja oglasov. To zdaj tudi udejanja.

Eksperiment, ki se ga je Youtube lotil sredi lanskega leta, se je jeseni prevesil v sklepno fazo. Ne gre več le za manjše podskupine uporabnikov, temveč so boj proti blokiranju oglasov bistveno razširili. Googlovo uradno stališče se glasi: »Uporaba orodij za blokiranje oglasov krši pogoje uporabe Youtuba.« To ni nič novega, je pa nov zanos, s katerimi so začeli uveljavljati to stališče. Širom sveta so se uporabnikom, ki imajo v brskalnikih nameščene AdBlock, uBlock in podobne vtičnike, začela izpisovati opozorila, da bo predvajanje po nekaj videoposnetkih onemogočeno. Ponujeni rešitvi sta dve: naročnina na plačljivi Youtube Premium ali izklop blokiranja oglasov.

Kolateralna škoda

Dejstvo, da Googlu preprečevanje blokade oglasov na Youtubu uspeva, se bo najverjetneje izrazilo tudi pri poslovnih rezultatih – Spotifyja. Uporabniki/naročniki te glasbene platforme, ki so Youtube uporabljali brezplačno, počasi ugotavljajo, da to zaradi vse večje množice vse daljših oglasov postaja preveč moteče, zato razmišljajo v smeri plačevanja naročnine Youtube Premium. Ker pa ta vključuje tudi uporabo glasbene platforme Google Music, sklenitvi Premiuma največkrat hitro sledi tudi – odpoved naročnine na Spotify.

Spotify je vodilna glasbenopretočna platforma z okoli 30-odstotnim tržnim deležem, medtem ko je Google Music na petem mestu, z deležem okoli 9 odstotkov. Ne bi nas čudilo, če bi se razmerje v naslednjem letu občutno spremenilo, v Googlovo korist.

Marsikoga je to presenetilo, a Googlu moramo priznati, da je tak pristop na Youtubu testiral mesece, le da na majhnem številu uporabnikov. Hkrati je ves čas igral igro mačke in miši ter poskušal pretentati blokado oglasov. Obiskovalci, ki oglase blokirajo, so tu in tam ugledali oglase, kar je trajalo nekaj dni, dokler niso razvijalci »blokatorja« uBlocka in konkurence ugotovili, kako blokirati nov način prikazovanja oglasov.

Google poskuša marsikaj, od zaznavanja orodij za blokiranje oglasov, strežbe oglasov z iste domene kot videa do vgrajevanja oglasov neposredno v videoposnetke, da jih orodja ne morejo prepoznati. Direktor razvoja programa za blokado oglasov Ghostery Krzysztof Modras pojasnjuje, da na Youtubu številni klasični pristopi k blokadi niso več učinkoviti: filtriranje DNS, filtriranje omrežij in podobno so večidel neuporabni. In Google je v »blokadi blokad« čedalje urnejši.

Manifest 3

Po svoje je paradoksalno, da neko podjetje živi od prodaje oglasnega prostora oziroma prikazovanja oglasov in hkrati razvija brskalnik, ki je kot nalašč za blokiranje oglasov. V Chromu in ostalih brskalnikih na pogonu Chromium se dobro počutijo številne razširitve (extensions), ki blokirajo oglase. AdBlock, uBlock, Ghostery in podobna orodja seveda obstajajo za večino brskalnikov. A letos junija se pripravlja velika sprememba v njihovem delovanju, ki jo bo izsilil Google. Imenuje se Manifest v3.

Razširitve trenutno večidel uporabljajo platformo Manifest v2, del katere je API chrome.webRequest. Ta vtičnikom daje neoviran dostop do nalaganja spletne strani in jim omogoča, da blokirajo posamezne elemente. Tako vtičniki za blokiranje oglasov preprečijo, da bi se ti sploh prenesli in naložili, kar je temeljitejši pristop od zgolj skrivanja. Googlu gre to – razumljivo – v nos.

Junija Manifest v2 ne bo več podprt, temveč ga bo nadomestil naslednik Manifest v3. Prvikrat ga je Google najavil že leta 2018, nato pa so decembra 2022 sporočili, da je prehod začasno ustavljen, uradno zaradi pritožb razvijalcev in iskanja rešitev za njihove pomisleke. Novembra lani so ponovno potrdili, da se prehod nadaljuje. Junija bodo podporo za Manifest v2 odstranili iz nestabilnih različic Chroma (to so kanali Dev, Canary in Beta), s čimer bodo razširitve na njegovi osnovi prenehale delovati. Tudi namestitev iz Chrome Web Stora ne bo več mogoča. Kdaj bo sprememba doletela stabilno različico Chroma, v začetku decembra še ni bilo jasno, a se bo to gotovo zgodilo nedolgo zatem. Izjema bodo podjetja s politiko ExtensionManifestV2Availability, ki bodo imela še dodatno leto dni časa, da v svojih organizacijah prestavijo brskalniške razširitve z Manifesta v2 na v3.

Delovanje blokiranja oglasov v Manifestu v2

Google pojasnjuje, da je Manifest v3 del nove filozofije varnostni in zasebnosti v Chromu. Zagotoviti želijo, da bodo razširitve v prihodnosti spoštovale uporabnikovo zasebnost, torej ne bodo dostopale do osebnih podatkov, ki jih ne potrebujejo, da ne bodo vnašale varnostnih ranljivosti in da ne bodo upočasnjevale ali hromile delovanja brskalnika. Vse to so dobrodošli nameni, a hkrati bo Google še nekoliko otežil blokiranje oglasov, trdijo razvijalci vtičnikov za njihovo blokado.

Pod Manifestom v3 bodo morali vtičniki uporabljati API chrome.declarativeNetRequest, ki deluje drugače. Ima manj pravic, saj zgolj komunicira s pogonom brskalnika in mu predlaga, kaj naj blokira. Brskalnik lahko to nato spoštuje ali pa tudi ne. Omenjajo se omejitve števila pravil oziroma filtrov, nič pa ne preprečuje Googlu, da ne bi zahtevkov po blokiranju popolnoma ignoriral na primer na – Youtubu.

Googlova utemeljitev novosti seveda nima nič z blokiranjem oglasov. Trdijo, da lahko vtičniki prek chrome.webRequest popolnoma spremenijo stran, kot jo vidi uporabnik in kakor lahko z njo interagira, kar je v primeru zlonamernih vtičnikov resnično problematično. Novi API bo zato imel drugačno logiko delovanja, saj ne bo imel več neposrednega dostopa do vseh informacij, ki se prenašajo s strani, temveč bo pogonu zgolj posredoval pravila oziroma filtre, kako naj se brskalnik odzove na določeno vrsto zahtevka. Ob tem povejmo, da je novi API na voljo tudi v starem Manifestu v2, a ga iz logičnih razlogov vtičniki za blokado oglasov ne uporabljajo.

Manifest v3

Prednosti

­ Izboljšana zasebnost in varnost: Content Security Policy, Host Permissions Control, striktnejši dostop za API.

­ Izboljšana zmogljivost: deklarativni API, Service Workers.

­ Razširljivost in združljivost: konsistentnost med različnimi brskalniki, združljivost za prihodnost.

Slabosti

­ Težavna nadgradnja: nezdružljivost nazaj, precej upokojenih API.

­ Izguba funkcionalnosti: manj nadzora nad nalaganjem strani, odstranitev možnosti vrivanja skript.

­ Pomisleki razvijalcev: večja kompleksnost, zamiki in zamude, hrošči, zaganjanje in zaustavljanje.

­ Pomisleki uporabnikov: manj vtičnikov, nedelovanje nekaterih vtičnikov za zasebnost in blokiranje oglasov.

Ali bodo posamezniki vtičniki prešli na Manifest v3, tako ni jasno. Razvijalci uBlock Origina so na primer izdali uBlock Origin Lite, ki uporablja Manifest v3. To kaže, da uBlock Origin bržkone ostaja del Manifesta v2, kar ga bo sčasoma diskvalificiralo iz Chroma. Kdor bo želel še naprej uporabljati to inačico, bo moral prestopiti na Firefox ali drug brskalnik z drugim pogonom. Precej drugačnega mnenja so pri Adblock Plusu, kjer v novosti ne vidijo nič problematičnega. Omeniti velja, da je ta razširitev za blokiranje oglasov na slabem glasu, saj so v preteklosti sprejemali plačila od posameznih oglaševalcev (tudi Googla, Microsofta, Amazona), da so njihovi oglasi pronicali skozi njihove filtre.

V Electronic Frontier Foundationu, ki zagovarja pravico do zasebnosti, vztrajajo, da je Manifest v3 na tem področju slaba rešitev. Trdijo, da je Manifest v3 neposredno škodljiv za zasebnost, in se nikakor ne strinjajo z Googlovimi izjavami, da je to korak proti večji zasebnosti, varnosti in zmogljivosti. Gre za nadaljevanje ključnega problema, ki tiči v vertikalni integraciji. Google namreč obvladuje tako dominantni spletni brskalnik kakor tudi eno največjih oglaševalskih omrežij na spletu. Konflikt interesov – ali pa bolje rečeno sprega – je tu očiten.

Tudi Firefox z Manifestom v3

To ne pomeni, da bo Mozilla ignorirala novi Manifest v3, ki je – roko na srce – pomembna izboljšava starega sistema. Če bi to storili, bi bila Firefox in Chrome fundamentalno nezdružljiva, kar bi od razvijalcev vtičnikov zahtevalo razvoj dvojih različic. To je sicer mogoče, a Mozilla se ne more zanašati, da bo Firefox vedno dovolj popularen, da se bo to izplačalo. Vtičniki obstajajo za brskalnike, ki so dovolj popularni, a hkrati so brskalniki dovolj popularni, če imajo vtičnike. Kavelj 22 se lahko hitro zamota, ko začne tržni delež iz kateregakoli razloga upadati.

Delovanje blokiranja oglasov v Manifestu v3

Na namiznih računalnikih, prenosnih računalnikih in še zlasti pametnih telefonih je Chrome vodilni z več kot 60-odstotnim deležem, Firefox pa je pri enomestnih številkah. Brskalnikov je seveda še več, a marsikateri uporablja isti pogon kot Chrome, saj temelji na istem kosu odprte kode Chromium. Specifikacije za Manifest v3 bodo del Chromiuma, zato bodo prispele tudi v Opero, Brave, Vivaldi in celo Microsoftov Edge. Ali bodo opustili Manifest v2, pa se seveda lahko odločijo neodvisno. Brave je že septembra 2022 dejal, da ga ne bodo, Microsoft pa je jasno povedal, da se Manifest v2 poslavlja iz Edgea. V Operi molčijo, a njihov brskalnik ima tudi lasten sistem za blokiranje oglasov.

V Mozilli – ki uporablja drugi pogon in ni del ekosistema Chromium – so se odločili podpreti Manifest v3 in s tem še naprej vzdrževati visoko stopnjo združljivosti med brskalniki in vtičniki. Le na nekaterih ključnih področjih, zlasti varnosti in zasebnosti, so izbrali nekoliko drugačen pristop. Tam se bodo oddaljili od Googlove implementacije in bodo dodali lastne elemente. Tak primer je blokiranje oglasov, kjer Mozilla zagotavlja, da bodo obstoječe rešitve delovale tudi v njihovi implementaciji Manifesta v3.

Iz Googla na Mozillino napoved odvračajo, da pozdravljajo vključitev Manifesta v3 v Firefox, saj da bodo tako razširitve in njihova uporaba varnejše. Ob tem spet dodajajo, da ne gre za preprečevanje blokiranja oglasov, temveč zgolj za omejitve količine podatkov, ki jih razširitve lahko zbirajo.

Googlov argument ni povsem iz trte izvit. Mozillina napoved v praksi pomeni, da bodo uvedli Manifest v3, a hkrati ne bodo odstranili nekaterih funkcij iz predhodne različice. Ob tem priznavajo, da tak pristop prinaša varnostna tveganja, a je to po njihovem mnenju sprejemljiv kompromis, če želijo obdržati blokiranje vsebin, ki je ena ključnih uporab vtičnikov. Razvijalci se strinjajo, Google pač ne. API chrome.webRequest omogoča vtičnikom, da spremljajo ves promet. V praksi lahko zlonamerni vtičnik prestreže prijavne podatke (uporabniška imena in gesla) na straneh, v prikazano vsebino vriva dodatne vsebine in podobno.

Kaj blokirati

Poleg tehnične sposobnosti blokiranja elementov na strani novi sistem prinaša še eno veliko oviro, ki bi lahko še bolj vplivala na igro mačke z mišjo, a je to v celoti odvisno od vsakokratne Googlove muhavosti. Boj med Googlom oziroma oglaševalci in blokiranjem oglasov je navadnim uporabnikom često povsem neviden, ker poteka v ozadju na ravni tehnologij. Občasno opazimo, da kakšna reklama pricurlja skozi blokado, nato pa kmalu spet izgine. Šele z aktivnim nasprotovanjem v Youtubu je tema prispela na naslovnice, dasiravno tudi tovrsten boj ni nov. Številne spletne strani že dlje časa opozorijo, če jih obiščemo z blokiranimi oglasi, in prosijo za izklop te funkcije. Redkejše so takšne, ki brez dopustitve oglasov vsebine sploh ne želijo postreči – največkrat so to časniki.

Youtube je preprosto toliko večji. Razvijalci Ghosteryja so na primer oktobra lani zaznali od 3- do 5-krat več namestitev in odstranitev vtičnika ter povečano nameščanje v Edge. To pojasnjujejo z ravnanjem uporabnikov, ki so iskali rešitve, ki so še delovale z Youtubom. Ko so ugotovili, da Ghostery ne deluje, so ga odstranili. Za zdaj uBlock Origin še deluje na Youtubu, a razvijalci priznavajo, da se skripte za zaznavanje blokade oglasov zelo pogosto spreminjajo, na kar se morajo odzivati in prilagajati. Trenutno delujoči pristop se imenuje scriptlet injection. AdBlock Plus se po drugi strani niti ne trudi blokirati oglasov na Youtubu. Dovoliti prikazovanje oglasov zgolj na domeni youtube.com ni trajna rešitev, ker bo Google kmalu ugotovil, da nima nobenih podatkov o obnašanju uporabnika na ostalih straneh, in ga bo lahko spet kaznoval.

Manifest v3 pa prinaša nuklearno možnost. Vtičniki za blokado oglasov v Manifestu v2 se lahko hitro odzivajo na spremembe oglaševalskih tehnik, ker sproti nalagajo nova pravila in trike. Manifest v3 ne bo več dovoljeval vključevanja oddaljene kode (remotely hosted code). V praksi bo to pomenilo, da bodo vse spremembe pravil za blokiranje oglasov do uporabnikov prodrle šele z dejansko novo različico vtičnika. Vsako novo izdajo pa mora potrditi Google, preden se pojavi v Chrome Web Storu. To se lahko zgodi v nekaj urah, lahko v nekaj tednih. Google je tu lahko zloben, če bi to želel. Razvijalci vtičnikov zato iščejo rešitve, kako se temu izogniti, kamor sodi nalaganje oddaljenih pravil (remote configuration) iz datotek JSON ali kaj podobnega.

Koga to zadeva

Čeprav smo se v tem besedilu ukvarjali z blokiranjem oglasov, so razširitve oziroma vtičniki seveda precej širši pojem. Chrome ima več kot milijardo uporabnikov, ki uporabljajo 122 tisoč razširitev in 32 tisoč tem. V začetku decembra 2023 je 55 tisoč razširitev že uporabljalo Manifest v3, 67 tisoč pa še ne. Pri temah je razmerje še slabše, saj jih je prestopilo le pet tisoč, a tam prehod ne predstavlja problema, ker sprememba nanje ne vpliva.

Na koncu bomo morali vsi pragmatično priznati, da zaradi svoje velikosti Google v veliki meri določa, kaj je »standard«, četudi gre včasih za lastne muhe. Tudi zato bo Mozilla podprla Manifest v3, dasiravno z nekaj modifikacijami. Google ima denar, vpliv in moč, na drugi strani pa ima internetna skupnost iznajdljivost, številčnost in čas. V igri mačke in miši je na področju oglasov rezultat zato še vedno izenačen. Zagotovo pa je romantičnih časov interneta že zdavnaj nepreklicno konec. Današnji vladar je pač denar.

Manifest v3 ne bo pomenil konca blokiranja oglasov, bo pa to lahko oteženo, če bo Google tako želel, a za zdaj je to še daleč od gotovega. Povsem mogoče je, da bodo v povprečju delovali zelo podobno kot zdaj. Ali je bil preplah nepotreben ali pa je nastal, ker je »blokada blokade« postala mogoča, je stvar percepcije.

Pripomočki za blokiranje oglasov pa bodo zagotovo postali bolj podobni drug drugemu. Nekaj identitete bodo izgubili, ker bodo blokiranje vsi izvajali na enak način, torej s klici istega API. Še vedno pa bodo ostajali seznami za filtriranje. Orodja bodo izgubila tudi nekaj možnosti, na primer, kot je uporaba umetne inteligence za sprotno odločanje, kaj blokirati. Tu bodo potrebne inovacije, skladne s pravili, ki so steber filtriranja v Manifestu v3. Pričakovati, da se bo razvoj ustavil, pa je iluzorno.