Objavljeno: 23.12.2019 18:00 | Avtor: Uredništvo Monitorja

New York Times - kako s telefoni slediti kogarkoli, tudi Trumpa

Zasebnost postaja, odkar imamo pametne telefone, zgolj še lep spomin. Da ne gre za pretiravanje, je pokazal The New York Times, ki je pridobil podatkovno bazo z več kot 50 milijardami lokacijskih vnosov za več kot 12 milijonov Američanov med leti 2016 in 2017. V zgolj nekaj minutah so v njem na primer uspeli deanonimizirati poti predsednika Donalda Trumpa – in vse to iz javno dosegljivih podatkov.

Z natančnostjo nekaj metrov in nekaj minut so uspeli ugotoviti pot ameriškega predsednika na poljuben dan, pri čemer poudarek sploh na tem, kaj je predsednik počel tisti dan. Poudarek je na tem, da je to možno – za kogarkoli. Iz podatkov je moč sklepati marsikaj: kje kdo živi, s kom se druži, kje in kdaj dela, s kom se sestaja itd. Še najbolj zaskrbljujoče pa je, da niti najpomembnejši državniki niso imuni na sledenje.

Tega se zavedajo tudi državne službe. V Pentagonu zaposlenim povedo, da ne smejo pričakovati, da bodo kdajkoli kjerkoli anonimni. V tem trenutku zgodovine nikjer na tem planetu nismo anonimni. Če kdo to želi, bo ugotovil nekaj o nas tako ali drugače.

Ob tem je bizarno to, da podjetja teh podatkov ne smejo deliti z organi pregona in drugimi državnimi organi, ni pa skoraj nobenih omejitev glede njihove preprodaje zasebnim podjetjem. To pa pomeni, da ti podatki hitro odtečejo tudi v tujino, denimo do Kitajcev ali Rusov, kar Američani najbolj plaši.

The New York Times je v svoji preiskavi pokazal, da je enostavno možno slediti tudi agentom tajne službe, zaposlenim v Pentagonu, vrhovnim sodnikom, svetovalcem v senatu itd. Večina potrebnih podatkov je že sedaj na internetu, če ne javno pa plava nekje po delih temnega interneta za nizke denarja ali celo zastonj. S tem je moč deanonimizirati podatke, ki jih operaterji prodajajo v anonimiziranih svežnjih.

Kaj s tem naredijo nepridipravi, je odvisno zgolj od domišljije. Izsiljevanje je zgolj ena izmed možnosti, obsežnejši vdori in vohunjenje pa kmalu za njim.

Nekaj o tem, kako nam sledijo na internetu, smo pogledali tudi v januarski številki, ki izide jutri. Ugotovili smo, da obstaja cel kup podjetij, ki jih sploh ne poznamo, ona pa poznajo nas. In na našo zahtevo nam povedo, kaj vse vedo o nas.

The New York Times

Več novic

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Samovozeči taksi opazil orožje pri potnikih, ustavil in poklical policijo

    Waymov samovozeči taksi v San Franciscu je opazil, da sta se vanj usedla dva najstnika, ki sta imela pri sebi strelno orožje. Tedaj je samodejno zapeljal na rob ceste, se ustavil in poklical policijo. Policisti so najstnikoma orožje zaplenili.

    Objavljeno: 15.9.2026 07:00
  • Objavljeno: 12.9.2026 09:00
  • Jensen Huang, Nvidia - Ne, umetna inteligenca nas ne bo pogubila

    Če redno spremljate novice o umetni inteligenci, ste v zadnjih letih lahko dobili vtis, da nas čaka le še nekaj mirnih božičev. Umetna inteligenca naj bi nam vzela službe, postala pametnejša od svojih ustvarjalcev, se naučila izboljševati samo sebe in, če gre verjeti najbolj črnogledim napovedim, prej ali slej ugotovila, da smo ljudje predvsem nepotreben strošek. Tudi v Monitorju smo o takšnih opozorilih že večkrat pisali.

    Objavljeno: 21.9.2026 07:00
  • Evropski, odprtokodni in brezplačni Office je tu

    Evropski odprtokodni pisarniški paket Euro-Office, ki je nastal z odcepom iz OnlyOfficea, z novo izdajo dobiva tudi namizno različico. Doslej je deloval le kot aplikacija v brskalniku, z verzijo Hub 26 Summer pa bo prinesel tudi samostojni program za lokalno uporabo.

    Objavljeno: 18.9.2026 05:00
  • Vojaški letalnik namesto GPS-a uporablja meritve magnetnega polja

    Ameriški vojaški gigant Northrop Grumman je predstavil brezpilotni letalnik, ki deluje tudi ob izpadu ali motnjah satelitske navigacije. Letalnik Lumberjack ima kvantne senzorje magnetnega polja, da lahko zaznava malenkostne spremembe, iz katerih izračuna svojo lokacijo.

    Objavljeno: 16.9.2026 07:00
  • Bolnišnica si je pobrisala desetletje izvidov

    V kliničnem centru v britanskem Nottinghamu so zaradi napake službe za informatiko izgubili več kot desetletje izvidov v porodniškem oddelku. Incident se je zgodil 18. avgusta letos in je posledica človeške napake. Odkrili so jo že nekaj minut po dogodku in do danes obnovili vsebino, ne pa tudi podatkov o dostopih. Napaka ne bo vplivala na oskrbo, zatrjujejo odgovorni.

    Objavljeno: 23.9.2026 07:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji