Strežniki v letu 2022
Strežniki so še vedno eden od ključnih gradnikov za razvoj informacijskih storitev in digitalne ekonomije. Zato je zanimivo in koristno vedeti, v katero smer bo v naslednjem letu šel razvoj na tem področju. V primerjavi s preteklostjo, ko se je na strežnike gledalo predvsem iz zornega kota zasebnih podatkovnih centrov, so danes v ospredju storitve v oblaku, temu pa se prilagaja tudi sama tehnologija.
V naslednjem letu bomo tako videli nadaljevanje srditega boja med ponudniki procesorjev za strežnike. Področje, kjer je še do nedavnega dobesedno kraljeval Intel, vse bolj načenjajo tekmeci, ki jih tudi vse več. Najresnejši med njimi je najbrž AMD, ki je letos predstavil nadvse cenovno in zmogljivostno učinkovite procesorje EPYC 7003. Vse resnejši tekmec pa postajajo procesorji z arhitekturo ARM, ki blestijo na področju energijske učinkovitosti. Ne smemo pozabiti tudi na namenske procesorje, večinoma na temelju jeder ARM, ki jih proizvajajo sami ponudniki storitev v oblaku, kot so Amazon, Google in kopica kitajskih proizvajalcev
Ob klasičnih večnamenskih procesnih enotah CPU, ki še vedno prevladujejo v strežniškem okolju, pa se zlasti za bremena v oblaku, tipično tista s področja umetne inteligence, vse bolj uveljavljajo specializirani procesorji, kot je na primer platforma Nvidia EGX. Prav na tem področju lahko v naslednjem letu pričakujemo oblico novosti, zlasti od tistih, ki želijo družbo Nvidia.
V letu 2022 bo na področju strojne opreme velika novost prihod vodila PCIe 5.0, ki bo povečalo prepustnost strežnikov. To s sabo prinaša nova, zmogljivejša sistemska vezja, nove pomnilnike HMB (high bandwith memory) in posledično nove procesorje, na čelu z novo generacijo procesorjev Intel Xeon.
Če bodo procesorji čedalje zmogljivejši, pa bodo strežniki vse manjši. V naslednjem letu bomo doživeli prihod modelov, ki omogočajo še večjo konsolidacijo strežnikov, tako zaradi prihranka prostora, kot prihranka pri porabi energije. Še naprej pa bodo poglavitno vlogo igrali osnovni, eno ali dvoprocesorski strežniki, ki ostajajo glavni gradniki tako v oblaku kot v lokalnih podatkovnih centrih. Zaradi virtualizacije in arhitekture mikroservisov je ceneje in lažje zgraditi okolje iz majhnih strežnikov kot z večjimi, a dražjimi večprocesorskimi sistemi. Izjema so sistemi namenjeni obsežnim računskim izračunom.
Strežnike pa ne najdemo le v velikih podatkovnih centrih in oblaku, ampak se zaradi naprav IoT in novih tipov storitev vse bolj selijo tudi na računalniško obrobje (edge), kjer skrbijo za zadostno lokalno procesno zmogljivost in odpornost na napake zaradi vpliva omrežnih povezav. Na tam področju se vse bolj uveljavljajo tako imenovani mikro strežniki, kjer je vse podrejeno visoki integraciji, majhnim dimenzijam in majhni porabi energijo, a z zadostno robustnostjo in razširljivost kot pri večjih izdelki v oblaku. Na tem področju kraljuje platforma ARM napovedi o rasti prodaje pa kažejo, da bo ta segment rasel hitre kot ostali (vsaj 12,6% letno do leta 2026).
Naslednji trend, ki se bo nadaljeval v letu 2022 je, programsko definirana infrastruktura. V podatkovnih centrih namesto niza različnih naprav vse bolj pogosto srečujemo programsko definirane omrežne naprave, pomnilniške naprave in druge komponente, kjer smo prej srečali namensko strojno opremo. Podatkovni centri na ta način lažje prilagajajo opremo na spremembe v povpraševanju po sredstvih, lažje pa je tudi nadgrajevati okolje, zgolj z dodajanjem strežniških zmogljivosti.
Boljše hlajenje strežnikov v podatkovnih centrih je eno od ključnih področij razvoja v bližnji prihodnosti. Dosedanje prevladujoče zračno hlajenje strežnikov postaja vse večja ovira pri nadaljevanem večanju zmogljivosti, pa tudi energijske učinkovitosti. Proizvajalci in ponudniki storitev se zato intenzivno pripravljajo na prihod tehnologij za dvofazno potopno hlajenje. V tem primeru so strežniki dobesedno potopljeni v nekorozivne tekočine, ki pri visokih temperaturah izhlapijo in nato v posebnih komorah kondenzirajo ter se ohlajene vrnejo v zaprt sistem hlajenja. Zaradi učinkovitosti lahko pričakujemo, da bo to v nekaj letih postal privzeti sistem hlajenja podatkovnih centrov.
