Slovenska informatika za tretje tisočletje
Sredi aprila je v Portorožu potekalo že tradicionalno srečanje Dnevi slovenske informatike (DSI), ki je zbralo številne strokovnjake iz cele Slovenije, pa tudi širše. Srečanje je dobrodošla poživitev med strokovnimi posveti iz računalništva in informatike, saj je edino, v katerem niso v ospredju izdelki in proizvajalci, temveč znanost, stroka in uporabniki. Kot tako predstavlja nekakšno vsakoletno kontrolno točko, v kateri lahko udeleženci seznanijo javnost s svojimi dosežki, obenem pa preverijo svoje usmeritve glede na dogajanje v informatiki doma in po svetu. Za mnoge predstavlja tudi priložnost za postavitev novih strategij, tako na nivoju podjetij, širših interesnih skupnosti in cele države.
Letošnje srečanje DSI je potekalo pod geslom "Slovenska informatika za tretje tisočletje: v družbi najrazvitejših", saj se je dogajalo prav v času podpisovanja pristopnih pogodb za EU. Ob številnih predavanjih in razpravah na to temo je dogajanje zaokrožila okrogla miza z naslovom Slovenska informatika pred vstopom v Evropsko unijo. Pogovor je vodil minister za informacijsko družbo dr. Pavel Gantar, sodelovali pa so še mag. Marin Silič iz CVI, Rudi Bric iz Hermes Softlaba, Matjaž Čadež iz Halcom informatike in Grega Kukec iz Avtotehne. Izhodišče za pogovor je bila konkurenčnost slovenskih podjetij s področja informatike pred vstopom v EU, razprava pa je opozorila na številne probleme s katerimi se srečuje slovenska informatika. Prav pristopni proces je za slovensko informatiko nov veliki izziv, na katerega pa bo treba odgovoriti hitro, vsaj v okvirih tega, kar od nas pričakujejo bodoči partnerji.
Sicer pa je bilo na srečanju moč slišati kar nekaj zanimivih tem, ki so bile izpostavljene na več kot sto tematsko povezanih predavanjih, predstavitvah in razpravah. Govora je bilo o varnosti in varnostih standardih, načinih vrednotenja in ocenjevanja informacijskih sistemov, teoretičnih pogledih na določanje funckcionalnosti informacijskih rešitev in novih smernicah na področju hranjenja in obdelave podatkov v podatkovnih bazah. Zanimiva so bila zlasti predavanja, kjer so podjetja predstavila svoje dosežke na področju upravljanja odnosov s strankami, upravljanju z oskrbovalnimi verigami in obvladovanju dokumentov in pretoku podatkov. Ponekod so uporabniki dosegli že zavidljive rezultate, večinoma pa gre vendarle za prve korake ali faze, ki jim bodo, tudi zaradi dobrih izkušenj in rezultatov, sledile druge. Kar nekaj poudarka je bilo tudi na rešitvah z odprto kodo, ki vse bolj prodira tudi pri nas, zlati pri državnih in izobraževalnih institucijah.
