Prva vojna, ki uporablja deepfake
Posnetki deepfake, ki so s strojno naučenimi algoritmi ustvarjeni tako, da izkrivljajo resničnost, so se sicer najprej uporabljali v pornografiji, te dni pa smo opazili prvo uporabo v vojni. Po spletu je zaokrožil domnevni posnetek ukrajinskega predsednika Zelenskega, na katerem Ukrajince poziva k predaji. Posnetek je sicer slabe kakovosti, a kaže zaskrbljujoče trende, kam gre razvoj.
O deepfakih smo že večkrat pisali, največkrat o videoposnetkih. S to tehnologijo lahko na posnetku prepričljivo zamenjamo obraz ali pa osebi v usta položimo besede, ki jih sploh ni izrekel. Ob zadostni računski moči in dovolj slikah za učenje je rezultat lahko izjemno prepričljiv. To predstavlja veliko nevarnost, da se bodo v prihodnosti deepfaki začeli uporabljati za širjenje dezinformacij. Te niso problem le v vojnah, temveč tudi v političnem svetu, v gospodarstvu in še marsikod.
Zadnji deepfake se je najprej znašel na strani Ukraine 24, kamor so ga postavili hekerji, ki so vdrli vanjo. Nato se je hitro razširil po spletu in družbenih omrežjih, ki pa so ga že začela odstranjevati. Tolaži nas lahko dejstvo, da so ga algoritmi hitro prepoznali kot deepfake. Ne vemo pa, ali je to zaradi zanikrne kakovosti ali ker so algoritmi res dobri.
Trenutna vojna je sicer polna dezinformacij, saj vzporedno poteka tudi boj za digitalno in informacijsko prevlado. Za zdaj se (nam) zdi, da v tem aspektu zmagujejo Ukrajinci, a to ne pomeni, da druga stran stoji križem rok. Zadnji posnetek to dokazuje.
