Prihodnost pri Intelu
Intel je na Microprocessor Forumu v Santa Clari napovedal nekaj novosti in izboljšav pri naslednjih generacijah procesorja Pentium 4 Xeon in hkrati napovedal nov procesor, ki bo luč sveta ugledal leta 2003.
Čeprav mu gre v zadnjem času kar dobro, se Intel zaveda, da zviševanje delovnih frekvenc procesorjev ne bo moglo iti v nedolged, zato se trudi hitrosti procesorjev povečati tudi z izboljšavo same arhitekture. Novi procesorski tehnologiji, ki jo Intel že preizkuša in bosta verjetno vgrajeni v nove Xeone, sta nadnitnost (hyper-threading) in spekulativna predobelava (speculative precomputation).
Nadnitnost deluje tako, da programe (in operacijski sistem) prelisiči in jih prepriča, da imajo opravka z dvema procesorjema. Rezultat je ta, da programi procesorju pošiljajo več ukazov podatkov in podatkov in se s tem hitreje izvajajo. Prvi testi so pokazali, da ta tehnologija pohitri delovanje tipičnih strežniških aplikacij (Active Directory, SQL Server, spletni strežnik) za 18 do 30 odstotkov. Intelovi razvijalci priznavajo, da >>je možno<<, da imajo to tehnologijo v silicij vgrajeno tudi sedanji Xeoni, le da je še nimajo vklopljene.
Spekulativna predobdelava pa je način boja proti vse večjim razlikam v hitrostih pomnilnika in procesorjev oz. t.i. pomnilniške latence. Gre za izboljšano različico vnaprejšnjega nalaganja ukazov (prefetching), ki je bil prvič uveden v procesorju Pentium III. Izboljšano je predvsem pred-nalaganje ukazov, katerim je težko predvideti vzorce dostopanja do pomnilnika. Pohitritve s to tehniko so lahko zelo različne, v nekaterih primerih pa lahko znašajo tudi 100%.
V svet kodnih imen procesorjev je Intel uvedel še eno ime - Nocona. Nocona je hitrejša različica procesorja s kodnim imenom Prestonia, ki ga pričakujemo konec leta 2002. Prestonia bo 0,13 mikronska različica današnjih Xeonov in bo namenjena eno in dvoprocesorskim delovnim postajam in strežnikom. Različica za štiri in osem procesorske strežnike ima kodno ime Galattin.
Na Microprocessor Forumu pa izdelovalci ne razkazujejo samo procesorjev, temveč tudi drugačne specializirane čipe. Intel je tako povedal, da je razvil poseben čip, ki zmore obvladovati omrežni promet hitrosti 10 Gb/s, kar je veliko več ko dosedanji najhitrejši primerki takih čipov, ki zmorejo hitrosti 622 Mb/s. Višje hitrosti, ki so možne že danes, razvijali dosegajo s kombiniranjem množice enakih čipov. Intelov čip temelji na večprocesorski osnovi XScale.
