NSA iz malomarnosti prisluškovala tudi neupravičeno
Najnovejša razkritja iz Snowdnovega paketa dokumentov o prestrezanju telekomunikacij in vohunjenju - afera Prism -, ki ju izvaja ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA), kažejo sistematične kršitve pravil in sumljive pomote, zaradi katerih se je prestrezal tudi del komunikacij, za katerega NSA ni imela zakonske podlage.
Spomnimo, da so prva (netočna) poročila navajala, da ima NSA neposreden dostop do strežnikov ameriških podjetij (Google, Microsoft, Yahoo in drugih), kjer lahko rovari po mili volji. Kasneje se je izkazalo, da to ne drži. Za vsak dostop do podatkov potrebuje NSA odredbo, ki pa jih kar v paketu izdaja FISC (Foreign Intelligence Surveillance Court). Načeloma FISC dovoljuje le prisluškovanje v primerih, ko je vsaj ena izmed strank v komunikaciji izven ZDA, Neameričan ali kako drugače nevarna za nacionalno varnost. Pa to spet ni tako.
Revizija iz leta 2012 kaže, da si je NSA zelo po svoje razlagala prisluškovanje vsem vrstam telekomunikacij. Recimo, leta 2008 so prestrezali telefonske pogovore iz Washingtona, kjer naj bi šlo za napako – Washington ima klicno številko 202, Egipt pa +20. O spodrsljaju niso obvestili nikogar. Približno vsaka deseta napaka odpade na napako, pri kateri se je analitik zatipkal in dobil podatke o drugem telefonskem pogovoru ali elektronskem sporočilu, kot je želel.
NSA je izvajala tudi številne druge vrste prisluškovanja, o katerih ni nič vedel niti FISC. V času od maja 2011 do maja 2012 so imeli v NSA 2776 primerov neodobrenega prisluškovanja. Šlo je za prestrezanje podatkov, do katerih niso imeli pravice, pa tudi za uporabo sistemov za avtomatično prisluškovanje brez varoval proti nezakonitemu prisluškovanju.
Težava je bilo tudi nezadostno filtriranje podatkov, saj so nekatere poizvedbe vrnile praktično vse mogoče. V nekem primeru je NSA na Havajih zahtevala podatke o vseh vrsta telekomunikacije, kjer sta bili omenjeni besedi Ericsson in radio ali radar. Tako obče poizvedbe mimogrede zajamejo nesorazmerno veliko množico ljudi.
NSA odvrača, da so agencija, v kateri delajo ljudi, ki seveda grešijo, a se trudijo napake odpraviti takoj, ko jih odkrijejo. Njihovi zaposleni delajo v kompleksnem okolju z več regulatorji, zato se občasno znajdejo na napačni strani zakona, še pojasnjujejo.
Izčrpen pregled afere Prism bomo objavili v prihajajoči številki Monitorja (09/13).
