Nosečnostni test je danes zmogljivejši od prvega IBM PC. Še vedno pa se nanj polulamo in ga odvržemo v smeti.

Portal The Verge poroča o res zanimivem tviter zapisu, kjer se je avtor poglobil v delovanje – nosečnostnega testa. Da, tiste paličice, na katero se morebiti noseče dekle polula, ta pa ji pove ali je v resnici noseča ali ne.

Nosečnostni testi že od nekdaj delujejo tako, da vsebujejo papirček s posebni reagentom, ki se ob prisotnosti hormona obarva, na ta način pa uporabniku/uporabnici prikaže stanje morebitne nosečnosti. Tudi v modernih nosečnostnih testih je tako, le da nekaterim dodajo še nekaj elektronike. Tviter uporabnik foone je razdrl dva taka testa, enega Wallmartovega in enega podjetja Clearblue.

Izkaže se, da imata oba vgrajen računalnik s procesorjem, pomnilnikom, zaslončkom LCD in baterijo. Procesor je 8-bitni mikrokrmilnik Holtek, ki zmore delovati s 4 ali 8 MHz (megaherci, da ne bo pomote), pomnilnika pa je borih 64 bajtov (nič tera-, giga-, mega- ali kilo-). Kljub temu foone ocenjuje, da bi bil procesor pri matematičnem delu približno tako hiter kot originalni IBM PC iz leta 1981. Ta je imel vgrajen 8-bitni procesor Intel 8088, ki je deloval pri 5 MHz. Razlika je v tem, da je IBM PC stal od 1565 ameriških dolarjev naprej (4.400 današnjih dolarjev), nosečnostni test pa stane – 3,5 dolarja. In je namenjen temu, da ga polulamo in odvržemo.

In kaj ta računalnik v nosečnostnem testu sploh počne? Prebere barvo papirčka z reagentom in rezultat prikaže na zaslonu LCD – »pregnant« ali »not pregnant«. To je ta napredek.