Najbolj brano v letu 2018 #3/20 - Francija gre po svoje, brez Googla
Franciji je, kot vse kaže, dovolj prerekanj, zlorabe podatkov in položaja na trgu spletnih storitev, ki jih vršijo tuje, zlasti ameriške informacijske družbe, na čelu z velikanom Google. Prejšnji mesec so sklenili, da bodo v delu državnega aparata opustili uporabo storitev družbe Google, vključno s spletnim iskalnikom kot privzeto storitvijo.
SAUL LOEB/AFP/Getty Images
Računalnike francoskega ministrstva za obrambo in tiste uporabljene v parlamentu bodo prenastavili tako, da bodo uporabljali spletni iskalnik Qwant, plod evropskega sodelovanja med Francijo in Nemčijo. Predstavniki države trdijo, da je to šele prvi korak k temeljitejši digitalni osamosvojitvi.
Francoski politiki v zadnjem času vse bolj kritično komentirajo početje tujih tehnoloških velikanov, pri tem pa začenjajo uporabljati terminologijo, ki jo bolj poznamo iz političnih sporov, celo vojn. »Nočemo biti digitalna kolonija«. »Hočemo svojo digitalno suverenost«.
Korak k digitalni osamosvojitvi je kulminacija odmevnih in manj odmevnih zlorab, ki so jih počela ameriška podjetja in celo državne agencije. Spomnimo se, da je Wikileaks leta 2013 razkril početje ameriške agencije NSA, ki je med drugim prisluškovala tujim voditeljem držav, tudi prijateljskih, kot je Francija.
Letos je bil odmeven škandal, ko je Facebook omogočil rudarjenje po osebnih podatkih več kot 87 milijonov uporabnikov. Že leta pa spremljamo številne spore med Evropsko unijo in Googlom, ki mu očitajo cel niz spornih ravnanj, od monopola pri nudenju storitev do nedovoljenega zbiranja podatkov, za nekatere od katerih je bil že kaznovan.
Digitalna suverenost bo po mnenju francoskih, pa tudi drugih evropskih politikov imela več pozitivnih, kot negativnih učinkov. Z vojaške plati želijo biti sposobni odgovoriti na internetne napade, brez da bi pri tem sloneli na tehnologijah tujih držav, še posebej izven EU. Z gospodarske plati pa si obetajo preporod domačih informacijskih podjetij in lažje obdavčevanje tujih informacijskih storitev, če bo to v bodoče potrebno. Nekakšna politika »Najprej Francija«, kot nasprotje geslu ameriškega predsednika »najprej Amerika«.
