Mark Zuckerberg je vse vedel!
Britanski parlamentarci so pridobili interna sporočila vodilnih v Facebooku in jih javno objavili v spletu.
Zgodba je zanimiva iz dveh plati – kako si britanski parlament ne dovoli vzeti oblasti nad podjetji, četudi so ta mednarodna, in kako zelo natančno se vodilni v Facebooku zavedajo, da njihove (popolnoma zavestne!) manipulacije z osebnimi podatki uporabnikov niso ravno priljubljene.
Zgodbo je »zakuhalo« podjetje Six4Three, ki je pred leti razvilo aplikacijo, s katero je bilo mogoče nabrati fotografije deklet v bikiniju iz vseh Facebook profilov uporabnikovih prijateljev - s pomočjo programskih vmesnikov API, ki jih je uporabljalo tudi danes veleznano podjetje Cambridge Analytica. Ko je leta 2014 Facebook zaprl dostop do teh vmesnikov API, je Six4Three Facebook tožilo, saj so v aplikacijo vložili 250.000 dolarjev, ki so sedaj šli v nič. Podjetje v tožbi med drugim trdi, da je Facebook zelo natančno vedel, da se da s pomočjo teh vmesnikov API vse to legalno početi in so to celo aktivno vzpodbujali.
V tožbenem postopku je kalifornijsko višje sodišče odločilo, da se v namen postopka pri Facebooku zaseže interna elektronska sporočila, ki bodo pojasnila dogajanje, hkrati pa je odločilo, da sporočila ostanejo tajnost.
Preskočimo v november 2018, ko je ustanovitelj podjetja Six4Three poslovno obiskal London. Tam ga je varnostnik spodnjega doma britanskega parlamenta osebno obvestil, da ima dve uri časa, da parlamentarni komisiji preda zgoraj omenjene dokumente oz. elektronska sporočila. Ker tega ni storil, so ga v parlament privedli prisilno. Ko so ga obvestili, da bo lahko končal s kaznijo in celo zaporom, je dokumente vendarle predal.
Poslanec Damian Collins, ki predseduje britanski parlamentarni komisiji, ki raziskuje dogajanje okoli Cambridge Analytica, je ocenil, da so pridobljena sporočila v javnem interesu, zato jih je objavil na spletnih straneh parlamenta.
Objavo gre jemati kot resno opozorilo mednarodnim digitalnim velikanom, da niso nad zakonom posameznih držav. Še več, četudi jih ščiti zakonodaja ene države (Kalifornija v ZDA), to še ne pomeni, da so varni tudi v drugih. In seveda opozorilo velikašem, kot je Mark Zuckerberg, ki je kar nekajkrat zavrnil pričevanje pred Britanskim parlamentom in tja raje poslal svojega namestnika.
In seveda najpomembnejše – kaj sledi iz vsebine elektronski sporočil?
Denimo to, da je Facebook zelo natančno odločal katera podjetja lahko imajo razširjen dostop do programskih vmesnikov in katera ne. Podjetja kot so Netflix, Lyft, Airbnb in servisi za zmenkarije (Badoo, Hot or Not, Bumble) so denimo smela brskati po profilih prijateljev uporabnika, ki je namestil te aplikacije in tam razbirati kateri od njih tudi uporablja dotične aplikacije. Nekaterim drugim, denimo konkurentom (Twitterjev Vine ali Ticket master), pa tega niso odobrili. V enem izmed elektronskih sporočil denimo eksplicitno piše »Predlagam, da se Vineu tega ne dovoli, imamo že pripravljen PR odgovor na to temo, če bo potreben«. Mark se je v odgovoru seveda strinjal.
V elektronskem sporočilu iz leta 2012 je Mark Zuckerberg resno razglabljal, da mora podjetje malce več zaslužiti, zato bo treba podjetjem zaračunati dostop do podatkov o »prijateljih«. Kajti to, da bi dostop do Facebooka zaračunali uporabnikom, seveda ne bi šlo skozi.
In nenazadnje – leta 2015 so se po elektronski pošti pogovarjali o tem, kako uporabnikom prikriti, da bo nova različica Facebooka za Android zahtevala dostop do spiska telefonskih klicev. Iz »PR stališča bo to zelo tvegana poteza«, je zapisal odgovorni. Obstajala je namreč nevarnost, da bodo uporabniki to opazili in da se bodo po internetu razmnožile zaslonske slike zahteve po branju telefonskih klicev, kar bo slabo za Facebookov image.
Mark Zuckerberg je odziv na dogajanje napisal na svoji Facebook strani, in pravzaprav povedal – nič.
O domnevni nedotakljivosti digitalnih velikanov v aktualnem Monitorju piše tudi Monitorjev urednik.
