Linux praznuje 10 let
Letošnje leto je kot kaže polno obletnic v računalniški industriji. Po tem, ko smo praznovali 25 let družbe Microsoft in 20 let od nastanka prvega računalnika PC, avgusta mineva tudi 10 let, od kar je Linus Torvalds javnosti oznanil nastanek prvega jedra, ki je predstavljalo temelj za nadaljnji razvoj operacijskega sistema Linux.
Linux je pravzaprav nastal kot Linusov konjiček in kot odgovor na siceršnje stanje na področju Unixa. Kot se je kasneje izkazalo, je bil ključni dejavnik za uspeh sistema Linusova odločitev, da je kodo sistema ponudil vsakomur, ki si je to želel. Zagrizeni ljubitelji so nato kodo sistema lahko spreminjali glede na lastne potrebe in kmalu se je o Linuxu slišalo tudi širše. Prav Linux je bil glavni pospeševalec koncepta odprte kode, ki še danes predmet vročih razprav. Nekateri odprto kodo imenujejo kot najboljšo stvar, ki se je v zadnjih letih zgodila v računalništvu, spet drugi (z Microsoftom na čelu) pa kot >>rakasto obolenje<<, ki vodi k zmedi in onemogoča normalno financiranje razvoja v računalništvu.
Linux 1.0 je v prvi polni različici prišel leta 1994, vendar je trajalo še nekaj let, da se je uveljavil izven ožjega kroga ljubiteljev. Za Linux je bilo najbolj uspešno leto 1999, ko so sistem >>zavohali<< kapitalski vlagatelji in čez noč dvignili vrednosti delnic mladih podjetij, ki so ponujala Linux. Spomnimo se le primera družbe VA Linux, kateremu so na prvi dan prisotnosti na borzah delnice zrasle za rekordnih 698%.
Prvotnemu zagonu pa je hitro sledilo obdobje streznitve, podkrepljeno s prihodom krize na celotno področje računalništva, zaradi katerega je marsikatero podjetje moralo zapreti vrata ali pa spremeniti svoje načrte. Toda nekateri so kljub temu uspeli, na primer družba Red Hat, ki je nastala že leta 1995, še danes pa predstavlja enega od poglavitnih ponudnikov Linuxa in rešitev, ki temeljijo na njemu.
Linux pa je v zadnjih letih našel tudi veliko podporo pri velikih ponudnikih računalniške opreme. IBM tako zagotavlja, da namerava v rešitve na temelju Linuxa vložiti kar milijardo dolarjev letno, pripravljeni pa so celo opustiti svoj sistem AIX, če oziroma ko se bo Linux dovolj uveljavil in razvil. Velike besede podpore je moč slišati tudi s strani Compaq-a, Hewlett-Packarda in Intela, ki Linux že nekaj časa jemljejo zelo resno. Kajti Linux ima na področju strežnikov danes zavidanja vreden 27% delež (po navedbah družbe IDC) v primerjavi z vodilnim deležem Microsoftovih strežnikov, ki ga ocenjujejo na 41%. Linux je obenem prehitel tudi ostale različice Unixa, kar nekaterim še zdaleč ni všeč (zlati družbi Sun). Linux je zanimiv predvsem za tiste kupce, ki potrebujejo veliko procesorsko moč za nizek nabavni in obratovalni strošek. Sem sodijo zlasti interneta podjetja in družbe, ki so se odločile za strežniške farme kot alternativo velikim strežnikom. Večinoma so v uporabi kot spletni strežniki in strežniki za elektronsko pošto, redkeje kot strežniki za baze podatkov in druge ključne funkcije, kjer so uporabniki bolj previdni.
Področje, kjer pa Linux še ni tako uspešen predstavljajo namizni in prenosni računalniki. Čeprav Linux uporablja veliko število ljubiteljev po celem svetu, ga na računalnikih za poslovno rabo skoraj ne srečamo, tržni delež pa je neznaten glede na prodornost Microsoftovega sistema Windows. Toda Linux se še razvija in hitro odpravlja razlike, ki predstavljajo ovire za hitrejšo širitev.
Zagovorniki in podporniki Linuxa so namreč prepričani, da je kljub vsemu Linux še vedno v svojem otroštvu in čas zanj šele prihaja. Iz strežnikov in osebnih računalnikov se hitro širi tudi na druga področja, kot so ročni računalniki, mobilni telefoni in specializirane računalniške naprave. Težko je sicer predvideti, kaj je končni domet Linuxa in kje se bo bolje zasidral, toda obeti so zelo dobri. Zlasti ob razmisleku, kaj je že dosegel v prvih desetih letih.
