Letošnja revolucija pri zaslonih: PHOLED
Letos bodo na trg prispele prve komercialne fosforescentne OLED (PHOLED), ki bodo omogočile razvoj nove generacije zaslonov za pametne telefone in druge naprave, kjer je poraba energije ključni faktor. Rdeče in zelene PHOLED imamo že vrsto let, raziskovalci pa so šele v minulih letih odkrili materiale, ki svetijo modro. Ti so sedaj nared za komercializacijo.
OLED je kratica za organske svetleče diode. Te pretvarjajo električno energijo v svetlobe, saj imajo organske molekule, ki ob vzbujanju oddajajo svetlobo. Žal ni vse zlato, kar (se) sveti, zato imajo tudi nekaj slabih lastnosti. Porabo energije napihuje fizika, saj so klasične OLED fluorescentne. To pomeni, da svetijo zaradi fizikalnega pojava fluorescence, ki ustreza hitremu prehodu vzbujenih singletnih stanj molekule nazaj v vzbujeno stanje, pri čemer oddaja fotone – svetlobo. Žal pa v približno 75 odstotkih primerov molekule preide v tripletno stanje, ki pa se ne more enostavno sesesti v osnovno stanje.
Razlogi so fizikalni in so povezani s pravili za prehode med stanji, ki imajo različno število samskih elektronov. V tripletnem stanju ima molekula dva samska elektrona, prehod v osnovno stanje (kjer samskih elektronov nima) pa ni dovoljen. To ne pomeni, da se ne zgodi, temveč da je počasen in da pri tem ne izseva fotonov, temveč energijo odda z vibracijami – kot toploto.
Fosforescentne OLED (PHOLED) pa so precej učinkovitejše, ker zaradi svoje sestave oddajo vidno svetlobo tudi pri prehodu iz tripletnega stanja v osnovno stanje. V teoriji so torej lahko 100-odstotno učinkovite, pa tudi v praksi niso daleč od tega. Za izdelavo zaslonov potrebujemo rdeče in zelene, ki so že obstajale, in modre, ki prihajajo na trg sedaj.
Kaj bomo videli? Zasloni v telefonih bodo varčnejši, s tem pa bo avtonomija daljša. Televizorji in ostale nepremične naprave pa bodo cenejše, varčnejše in svetlejše. Tekma za prve naprave se začenja.
