Kvantni računalniki so korak bliže
Raziskovalci so na srečanju ameriškega združenja fizikov v Dallasu prikazali delujoč prototip doslej najbolj kompleksnega kvantnega računalnika, ki bo morda odprl hitrejšo pot tej novi, drugačni smeri v računalništvu. Kvantni računalnik je naprava, ki ne operira z navadnimi biti, temveč računa s superpozicijami kvantnih stanj. Verjame se, da bi lahko kvantni računalniki, ko bodo vsebovali podporo za dovolj kvantnih stanj imenovanih kubiti (quantum bits), uspeli rešiti številne računske probleme hitreje kot klasični računalnik.
Vsak kubit lahko obstaja v nekakšnem vmesnem stanju, istočasno se obnašajoč kot 1 in 0. Zaradi te lastnosti lahko kubiti preizkušajo istočasno vse možnosti in tako teoretično rešujejo tudi skrajno kompleksne probleme, na primer s področja kriptografije ali kompleksnih simulacij.
Prototip prikazan v Dallasu, so pripravili v Univerzi v Kaliforniji iz Santa Barbare, temelji pa na arhitekturi RezQu, ki obljublja večjo skalabilnost kot vsi drugi dosedanji poizkusi. Elektronsko vezje velikosti 6 x 6 cm vsebuje devet kvantnih strojev, od tega štiri kubite. Ekipa meni, da lahko to še letos poveča na 10 kubitov.
Hkratno izvajanje izračunov z enim kubitom ni nič kaj boljše, kot pri klasičnih računalnikih, toda stvari se hitro spremenijo, ko kvantnemu računalniku dodamo večje število kubitov. Znanstveniki menijo, da bi kvantni računalniki postali konkurenčni sedanjim računalnikom pri številu okoli 100 kubitov, od tam dalje pa bi njihova računska zmogljivost hitro prekašala klasične arhitekture.
V zadnjih letih so različne organizacije uspele zgraditi majhne prototipe kvantnih računalnikov, razvoj pa se nadaljuje. Številne vladne in vojaške organizacije (npr. NATO) po svetu vlagajo velika sredstva v razvoj kvantnega računalništva za potrebe kritpografije in podobnih potreb vojaških obveščevalnih služb.
